Jedro

Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija ali prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 33119-171/2017/3 z dne 20. 12. 2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), zavrnila vlogo tožnika z dne 26. 6. 2017, s katero se je prijavil na Javni razpis za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017 (Uradni list RS, št. 22/17 in 26/17, v nadaljevanju Javni razpis). Odločila je še, da pritožba zoper to odločitev ne zadrži izvršitve ter da posebni stroški v postopku niso nastali.

2. V obrazložitvi svoje odločitve Agencija pojasnjuje, da se sredstva iz Podukrepa M06.1 odobrijo strankam po postopku in pod pogoji, ki so navedeni v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba) in Javnem razpisu. Slednji je v 4.1.4. točki določil, da mora imeti upravičenec ob oddaji vloge na Javni razpis poravnane vse davčne obveznosti. Tožnik je k svoji vlogi priložil potrdilo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) o plačanih davkih in drugih obveznih dajatvah z dne 30. 5. 2017. Ker je vlogo na javni razpis oddal dne 26. 6. 2017, je Agencija pri FURS zaprosila za preverbo, ali je imel davčne obveznosti poravnane tudi na ta dan. FURS je z dopisom z dne 31. 7. 2018 Agenciji sporočila, da tožnik na dan 26. 6. 2017 ni imel plačanih vseh evidentiranih davkov in drugih javnih dajatev, ki jim je do tega datuma potekel rok plačila. Iz tega izhaja, da tožnik ne izpolnjuje prej navedenega pogoja iz 4.1.4. točke Javnega razpisa in je zato Agencija njegovo vlogo zavrnila.

3. Odločitvi prvostopenjskega organa je po pritožbi tožnika z odločbo, št. 33119-4/2018/2 z dne 21. 2. 2018, pritrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ). V obrazložitvi povzema vsebino izpodbijane odločbe, ki se ji pridružuje. Pojasnjuje, da je tožnik Prijavnemu obrazcu, ki ga priložil svoji vlogi z dne 26. 6. 2017, priložil tudi potrdilo FURS z dne 30. 5. 2017, iz katerega izhaja, da je imel na dan izdaje tega potrdila plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve. Priložil je tudi Izjavo vlagatelja, na kateri je s podpisom potrdil, da je seznanjen s pogoji in obveznostmi iz Javnega razpisa ter da dovoljuje uporabo osebnih podatkov in podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost iz uradnih evidenc. Skladno z določbo 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in na podlagi pooblastila tožnika, ki je prvostopenjskemu organu dal pooblastilo za uporabo podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, je Agencija pri FURS pridobila podatke, da tožnik na dan oddaje vloge, to je na dan 26. 6. 2017, ni imel plačanih vseh evidentiranih davkov in drugih obveznih dajatev, ki jim je do 23. 6. 2017 potekel rok plačila. Potrdilo, ki ga je dostavil tožnik, je sicer izkazovalo, da je imel te obveznosti poravnane na dan 30. 5. 2016, za zadevo pa so relevantni zgolj podatki o poravnanih obveznostih na dan oddaje prijave na razpis, torej na dan 26. 6. 2017. 4. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je potrdilo FURS v skladu s 179. členom ZUP javna listina in se zato dejstva, navedena v tej listini štejejo za resnična. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na knjigovodske kartice, ki jih vodi kot davčni zavezanec in te ne predstavljajo potrdila v smislu 179. člena ZUP. Prav tako na odločitev ne more vplivati tožnikova pavšalna navedla, da plačilnih nalogov za plačilo prispevkov za socialno varnost ni prejel, saj za to trditev ni navedel nobenih dokazov, brezpredmetno pa je tudi njegovo sklicevanje na določbi 353. in 353.a člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki urejata plačevanje prispevkov za socialno varnost. V predmetni zadevi gre namreč za izpolnjevanje finančnega pogoja iz Javnega razpisa, to je, da ima prijavitelj poravnane vse davčne obveznosti do države. Ker torej ni izkazano, da bi imel tožnik na dan vložitve prijave na razpis dne 26. 6. 2017 poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje enega od pogojev Javnega razpisa in je zato odločitev Agencije utemeljena.

5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in spremeni tako, da odloči, da se mu dodelijo nepovratna sredstva iz naslova podukrepa M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne z ustreznimi navodili za odločanje upravnemu organu. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške postopka.

6. Tožnik pojasnjuje, da je pred oddajo vloge, s katero se je prijavil na javni razpis, pri FURS v Murski Soboti dne 30. 5. 2017 prevzel potrdilo o plačanih vseh davčnih obveznosti. To potrdilo, iz katerega izhaja, da je imel do tega dne poravnane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila, je FURS izdala na njegovo zahtevo. V potrdilu je še navedla, da so bili pri pripravi tega dokumenta vključeni vsi poslovni dogodki, ki so do izdaje tega dokumenta evidentirani v uradnih knjigovodskih evidencah FURS. V pravilnost informacij v izdanem potrdilu je zaupal in je pred oddajo vloge naredil vse, na kar ima vpliv glede plačila davkov. Plačilne naloge za prispevke za socialno varnosti za mesec maj 2017 je prejel z zamikom in jih zato ni mogel poravnati v roku. Dne 5. 7. 2017 je tako prejel položnico FURS za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov, kar je razvidno iz potrdila računovodskega servisa.

7. Tožnik pojasnjuje, da se je v zavarovanje prijavil šele dne 31. 5. 2017, kar dokazuje s kopijo potrdila o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti. 353. člen ZDavP-2 določa datum, do katerega je treba plačati prispevke, obenem pa v 73. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 63/2016) ureja prehodno obdobje. V tem predpisu je določeno, da se za datume obračuna prispevkov za socialno varnost uporabljajo spremembe ZDavP-2 šele za mesec januar 2018, kar bi morala upoštevati tudi Agencija. Upoštevati bi tudi morala, da je prispevke za socialno varnost lahko poravnal šele po prejemu opomina.

8. Ker je Agencija razpolagala z očitno drugačnimi informacijami od tistih, s katerimi je razpolagal sam ter ob dejstvu, da se je v zavarovanje prijavil šele dne 31. 5. 2017, bi pričakoval, da bi ga Agencija pozvala k pojasnilom in obrazložitvi. Agencija je namreč v postopku odločanja o prijavi na javni razpis dolžna upoštevati določbe ZUP ter določbe Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), ki ureja posebni upravni postopek za področje kmetijstva. Agencija bi ga torej morala pozvati, da svojo vlogo na javni razpis ustrezno pojasni oziroma jo razloži v delih, ki so bili zanjo nejasni ali dvomljivi, saj ne more predpostavljati ali ugotavljati smisla nerazumljivega zahteva niti voditi postopka in izdati odločbe na podlagi nejasne zahteve stranke, kar je sicer bistvena kršitev določb upravnega postopka. 33. člen ZKme-1 določa dolžnost upravnega organa, da v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka stranke od te zahteva, da odpravi pomanjkljivosti in ji določi rok, v katerem mora to storiti. Če bi Agencija upoštevala to določbo, bi ga morala pozvati k pojasnitvi vloge. Prav tako ni upoštevala določbe 34. člena tega zakona, ki določa, da mora upravni organ še pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge vlagatelja po telefonu ali na drugi primeren način opozoriti na pomanjkljivosti, če to prispeva k lažjemu uresničevanju pravic stranke. Nihče ga namreč niti pisno niti ustno ni pozval k pojasnilu glede njegovih davčnih obveznosti do države.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Bistveno v obravnavani zadevi je, da je tožnik svoji vlogi, s katero se je prijavil na Javni razpis, priložil potrdilo FURS, iz katerega izhaja, da je imel na dan 30. 5. 2017 plačane vse evidentirane davke in druge obvezne dajatve, vendar pa iz tega potrdila ne izhaja, da je imel to poravnano tudi na dan 26. 6. 2017, to je na dan oddaje vloge, ki je za odločanje v zaradi relevanten. Glede tožnikovega očitka v tožbi, da ga Agencija ni pozvala na dopolnitev vloge ter da bi lahko v tej dopolnitvi obrazložil in pojasnil dejansko stanje, navaja, da je bila tožnikova vloga popolna in razumljiva in se je zato tudi obravnavala po vsebini, poziv za njeno dopolnitev pa zato ni bil potreben. Prvostopenjski organ tudi nima pravne podlage, da bi tožnika opozarjal, da je določen dokaz, ki ga je predložil, neustrezen, saj po ZUP upravni organ odloča o vlogi, ko je ta popolna. Javni razpisi so poseben postopek, v katerem morajo biti vsi prijavitelji obravnavani enako ter mora biti vsem zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa ter se potegujejo za razpoložljiva sredstva. Zato bi razlaga izpolnjevanja pogojev v dobro stranke, kot to v tožbi razlaga tožnik, pomenila neenako obravnavanje drugih prijavljenih na razpis, ki so razpisne pogoje izpolnjevali. V razpisnih postopkih sicer sodeluje veliko strank in je zato treba postopati hitro, na strani prijavitelja pa je, da utemelji izpolnjevanje pogojev, določenih v javnem razpisu. Vlagatelj mora torej na podlagi javnega razpisa vedeti, katera dokazila mora priložiti vlogi in kako mora svojo vlogo pojasniti.

K točki I izreka:

10. Uredba, sprejeta na podlagi 11. in 12. ter v zvezi z 22. členom ZKme-1, ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete kot del ukrepa razvoja kmetij in podjetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. V prvem in drugem odstavku 12. člena določa, da se sredstva za podukrep iz te uredbe razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena ZKme-1, javni razpis pa objavi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v Uradnem listu RS. V javnem razpisu se podrobneje določijo zlasti višina razpisanih sredstev, upravičenci, namen, podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in podrobnejša merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopek za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev ter obveznosti prejemnika sredstev (četrti odstavek 12. člena Uredbe).

11. Vlogo na javni razpis sestavljajo prijavni obrazec in priloge (13. člen Uredbe), obravnava vloge pa se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, Agencija vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge (prvi odstavek 15. člena Uredbe); kolikor pa je vloga popolna, vendar vsebinsko nerazumljiva, vlagatelja pozove, da jo pojasni (drugi odstavek 15. člena Uredbe). Kolikor je vloga na javni razpis popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, se oceni na podlagi meril, določenih z Uredbo ter meril, podrobneje opredeljenih javnem razpisu (tretji odstavek 15. člena Uredbe).

12. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu RS, št. 22/2017 objavilo Javni razpis za podukrep 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017 (s popravkom v Uradnem listu RS, št. 26/2017). V 4. točki je Javni razpis določil pogoje za pridobitev sredstev (splošne in specifične), med drugim v 4.1.4 točki tudi, da mora imeti vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti. Javni razpis je v 12.1. točki določal, da se obravnava oddanih vlog začne s preveritvijo njihove popolnosti ter predvidel, da Agencija v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, pozove upravičenca k dopolnitvi vloge. Po prejemu dopolnitve oziroma pojasnitve Agencija vlogo ponovno pregleda ter vloge, ki ne izpolnjujejo vstopnih pogojev, zavrne (12.2. točka Javnega razpisa).

13. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na Javni razpis, in sicer splošnega pogoja iz 4.1.4. točke, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge, torej na dan 26. 6. 2017, poravnane vse davčne obveznosti. Nesporno je, da je imel tožnik te obveznosti poravnane na dan 31. 5. 2017, kar dokazuje potrdilo FURS, ki ga je priložil vlogi, ni pa imel teh obveznosti poravnanih na dan oddaje vloge dne 26. 6. 2017, kar dokazuje dopis FURS, ki ga je ta posredovala toženi stranki in kar je za presojo tožnikove vloge ključnega pomena. Tožnik je sicer z vložitvijo vloge podal tudi izjavo, da dovoljuje uporabo osebnih podatkov in podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost iz uradnih evidenc, kar je bila podlaga, da je Agencija pri FURS zahtevala podatke o (ne)poravnanih davčnih obveznostih tožnika. To, da je imel tožnik poravnane davčne obveznosti na dan 31. 5. 2017, torej za zadevo ni pomembno, pomembno pa je, da teh obveznosti ni imel poravnanih na dan oddaje vloge, torej dne 26. 6. 2017. Sodišče ne sledi tožniku, ki navaja, da se je zanašal na podatke iz potrdila FURS, saj je bil s pogoji Javnega razpisa seznanjen, kar je potrdil v izjavi, priloženi vlogi. To pomeni, da je bil seznanjen tudi s pogojem, da mora imeti poravnane vse davčne obveznosti na dan oddaje vloge. Tega, da je plačilni nalog za poravnavo prispevkov prejel z zamudo šele dne 5. 7. 2017 in da je bilo to razlog, da obveznosti ni imel poravnanih, kot zatrjuje v tožbi, ne izkazuje nobeden od zbranih dokazov, tudi ne knjigovodska kartica davčnega zavezanca, ki jo prilaga. Iz tega dokazila namreč izhajajo le podatki o tem kdaj je bil izveden obračun in kdaj je bilo izvršeno plačilo, ne pa podatek o prejemu plačilnih nalogov, na kar se sklicuje. Tožnik niti v pritožbi niti v tožbi tudi ni predlagal izvedbe dokazov, ki bi potrdili njegove trditve o tem, kdaj so mu bili plačilni nalogi vročeni. Dolžnost tožnika, ki se je prijavil na Javni razpis, je tudi sicer bila, da se pred prijavo seznani s pogoji javnega razpisa in poskrbi, da bi jih izpolnjeval, tudi pogoj, da ima na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Namesto tega pa se je tožnik, kot sam navaja, zgolj zanesel na potrdilo FURS, ki pa je bilo izdano skorajda mesec dni pred njegovo prijavo na javni razpis oziroma ob prijavi v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

14. Nobenega razloga tudi ni bilo, da bi Agencija tožnika seznanjala, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisnih pogojev ter ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge. Po določbah Javnega razpisa je bila Agencija dolžna prijavitelje pozivati k dopolnitvi oziroma pojasnitvi vlog le, kolikor so bile vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Vloga je nepopolna, če ima takšno pomanjkljivost, da je ni mogoče obravnavati (npr. nima podpis vlagatelja ali sestavin, ki so bile v konkretnem primeru določene v Javnih razpisom), nerazumljiva oziroma nejasna pa, kolikor iz nje ni mogoče razbrati, kaj zahteva vložnik. Tožnikova vloga pa je bila popolna in jasna, kar pomeni, da ni bilo razloga oziroma zakonske podlage, da bi Agencija tožnika pozivala k njeni dopolnitvi ali pojasnitvi. Ni pa njegova vloga izpolnjevala vstopnih pogojev, kot je pojasnjeno v prejšnjem odstavku in jo je zato tožena stranka utemeljeno zavrnila.

15. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu, postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je bil pravilen ter je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijanega akta (prvi odstavek 51. člena ZUS-1) in jih je tožnik udi predlagal kot dokaze v tem postopku, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, pa med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.