Jedro

Pritožnica pravilno izpostavlja, da je bila navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana na drugo osebo ter da upnik ni izkazal, da so dolžniki lastniki nepremičnine, na katero je predlagal nadaljevanje izvršbe. Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o nadaljevanju izvršbe zoper nove dolžnike na to nepremičnino, iz zemljiškoknjižnih podatkov razbralo, da je bil v teku zemljiškoknjižni postopek za predlagani vpis lastninske pravice na nove dolžnike, dediče po pokojnem dolžniku. Prvostopno sodišče je zato tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilno štelo, da je v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ že priložena listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice (novih) dolžnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tretja dolžnica in upnik krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba prekine do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice dedičev pokojnega B.V. na nepremičnini posamezni del št. 145 v stavbi št. 3453 k.o. X (ID ...), ki se vodi pod št. Dn 252820/2012 (ID  ...).

2. Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje (nova) tretja dolžnica iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve procesnih določb in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prvostopno sodišče v postopku ugotovilo, da dolžniki niso lastniki nepremičnine, na katero je predlagana izvršba, temveč je lastnica M.O.M.. Posledično je izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba prekine do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice dedičev pokojnega B.V. na nepremičnini posebni del št. 145 v stavbi št. 3453 k.o. X, ki se vodi pod št. Dn 252820/2012. Po prepričanju pritožnice sodišče ni ravnalo pravilno, ko je postopek izvršbe prekinilo, saj ne Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katerega uporabo napotuje ZIZ, ne določata, da je zgolj dejstvo, da je v teku zemljiškoknjižni postopek, razlog za prekinitev celotne izvršbe. Poleg tega je sodišče prve stopnje tako ravnalo brez predloga upnika, česar pa ZIZ vsekakor ne dopušča. Pritožnica izpostavlja, da prekinitev postopka v takem primeru po ZIZ ni predvidena. Sodišče bi namreč moralo upoštevati zgolj dejstvo, da ta nepremičnina ne more biti predmet izvršbe za poplačilo dolga dolžnika, saj je v zemljiško knjigo vknjižen drugi lastnik, torej ta predmet ni last dolžnikov. Po mnenju pritožnice bi moralo sodišče postopek izvršbe ustaviti oz. izvršbe na tej nepremičnini ne bi smelo dovoliti, sploh pa bi moralo predlog upnika za nadaljevanju izvršbe zoper dediče po pokojnem B.V. zavreči. Sicer pa je zemljiškoknjižno sodišče s sklepom Dn 252820/2012 z dne 31. 3. 2013 (pravilno 31. 1. 2013 - kopijo sklepa prilaga pritožbi) zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist dedičev po pokojnem zavrglo, torej prehoda lastninske pravice na dolžnike na predmetni nepremičnini sploh ne bo, zato je sklep o prekinitvi povsem odveč. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev izvršbe zoper (nove) dolžnike oz. zavrženje predloga upnika za nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se upnik zavzema za njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo. Sklicuje se na sklep Okrajnega sodišča ... Dn št. 62760/2013, iz katerega naj bi izhajalo, da postopek vknjižbe lastninske pravice na (nove) dolžnike, dediče po pokojnem B.V., še vedno poteka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper nove dolžnike, dediče po pokojnem dolžniku, z rubežem nepremičnine, katere lastniki naj bi bili novi dolžniki vsak do 1/3. V skladu z določbami 13. poglavja ZIZ je izvršba na nepremičnino eno od sredstev izvršbe, pri čemer je bistveno, da se ugotovi lastništvo dolžnika na nepremičnini, ki je predmet izvršbe. Upnik mora za to sodišču posredovati potrebne podatke, v predlogu za izvršbo na nepremičnino mora biti nepremičnina, ki je vpisana v zemljiški knjigi, označena tako, da lahko sodišče po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine (prvi odstavek 168. člena ZIZ). V kolikor je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika, je možnost realizacije izvršbe podana in za njeno izpeljavo v skladu s procesnimi pravili ni ovire. Zakon pa predvideva tudi situacije, ko lastništvo dolžnika na nepremičnini v zemljiški knjigi ni izkazano, pa to samo po sebi avtomatsko še ne onemogoči izvršbe na tako nepremičnino dolžnika. Zakon namreč predpisuje posebne poti in procesne možnosti za realizacijo izvršbe, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na dolžnika. Kadar gre za nepremičnino, ki je sicer v zemljiški knjigi že vpisana, vendar ne na dolžnika, temveč kot last nekoga drugega, ni mogoče izvršbe kar ustaviti, kot se zavzema pritožnica, saj zakon predvideva poseben postopek, v katerem mora upnik izkazati lastništvo dolžnika na nepremičnini s predložitvijo listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). V takem primeru opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti (četrti odstavek 168. člena ZIZ). V kolikor pa upnik nima listine, primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (peti odstavek 168. člena ZIZ). ZIZ v šestem odstavku istega člena določa, da se izvršilni postopek nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.

7. V obravnavani zadevi upnik ni izkazal, da so predlagani novi dolžniki lastniki nepremičnine, na katero je predlagal nadaljevanje izvršbe. Pritožnica pravilno izpostavlja, da je bila navedena nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana na drugo osebo (M.O.M.). Vendar je sodišče prve stopnje v času odločanja o nadaljevanju izvršbe zoper nove dolžnike na to nepremičnino iz zemljiškoknjižnih podatkov razbralo, da je bil v teku zemljiškoknjižni postopek za predlagani vpis lastninske pravice na nove dolžnike, dediče po pokojnem dolžniku (ki se je vodil pod št. Dn 252820/2012). Prvostopno sodišče je zato tudi po presoji sodišča druge stopnje pravilno štelo, da je v skladu s tretjim odstavkom 168. člena ZIZ že priložena listina, ki je primerna za vpis lastninske pravice (novih) dolžnikov. Povsem sprejemljiva je zato prvostopna odločitev, da se izvršba prekine do pravnomočnosti tega sklepa sklepa o vpisu. Neutemeljena je pritožbena graja, da prvostopno sodišče za tako odločitev ni imelo podlage v procesnih določbah ZIZ in ZPP. ZIZ sicer v 168. členu izrecno ne določa, da se v situaciji, ko lastništvo dolžnika na nepremičnini, ki je predmet izvršbe (še) ni izkazano, postopek prekine, v petem odstavku tega člena pa izrecno predvideva nadaljevanje postopka po pravnomočnosti sklepa o vpisu. Nadaljevanje postopka pa je mogoče le, če je bil predhodno postopek prekinjen. Glede na vsebino 168. člena ZIZ bi sicer lahko šlo zgolj za dejansko prekinitev postopka, ne da bi bil o tem izdan poseben procesni sklep, vendar je po presoji sodišča druge stopnje v interesu strank postopka, da so s stanjem postopka ter z zastoji v njem seznanjene, kar jim omogočajo izdani procesni sklepi. V nasprotju s pritožbenim naziranjem za prekinitev postopka po omenjeni zakonski določbi tudi ni potreben predlog upnika (kot na primer pri odlogu izvršbe).

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopno sodišče izvršbo prekinilo do pravnomočnosti sklepa o vpisu lastninske pravice dedičev pokojnega dolžnika na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ki se vodi pod točno določeno opravilno številko. Prekinitev postopka tako po izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje traja omejeno časovno obdobje, ki je po navedbah v pritožbi, kakor tudi po zemljiškoknjižnih podatkih, ki jih je sodišče druge stopnje vpogledalo po uradni dolžnosti, že poteklo. Iz aktualnih podatkov zemljiške knjige namreč izhaja, da z nepremičnino, ki je predmet izvršbe, ni (več) povezana nobena zemljiškoknjižna zadeva, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno (torej niti več tista, na katero se v odgovoru na pritožbo sklicuje upnik), lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pa je še vedno vpisana na tretjega (M.O.M.). Vse navedeno bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri nadaljnjem odločanju.

9. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje obravnavano pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopni sklep. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Pritožnica, ki s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Upnik pa krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, ki za odločitev o pritožbi niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).