Jedro

Napačna odločitev sodišča sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Nezadovoljna stranka jo namreč lahko izpodbija v za to predvidenem postopku s pravnimi sredstvi. Na enak način lahko uveljavlja zatrjevane kršitve svojih ustavnih pravic.

Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je 8. 12. 2015 zoper delniško družbo A., izdalo sklep o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave, opr. št. St 4674/2015, in sklep o začetku stečajnega postopka, opr. št. St 4299/2015. 2. Višje sodišče v Ljubljani je 30. 3. 2016 ugodilo pritožbi uvodoma navedenih upnikov in oba sklepa razveljavilo ter zadevi vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (1).

3. Pritožniki so za primer razveljavitve prvostopenjskih sklepov predlagali delegacijo pristojnosti za odločanje v postopku poenostavljene prisilne poravnave na Okrožno sodišče v Ljubljani. Zaradi očitno napačne odločitve sodišča o ustavitvi postopka poenostavljene prisilne poravnave in o začetku stečajnega postopka, časovne usklajenosti pri izdaji obeh sklepov, grobe kršitve ustavnih pravic upnikov ter dejstva, da je predlagateljica stečajnega postopka B., d. d., ki je subjekt pod neposrednim vplivom Republike Slovenije, naj bi bil podan resen dvom v nepristranskost in objektivnost sodnic, ki sta izdali omenjena sklepa, hkrati pa, zaradi majhnosti kolektiva, tudi v nepristranskost in objektivnost preostalih treh sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru, ki sodijo v insolvenčnih postopkih.

4. Pritožniki so naknadno vložili dopolnitev predloga za delegacijo pristojnosti, v katerem so so delegacijo pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani predlagali tudi iz razloga smotrnosti. Sedež in poslovni naslov dolžnice sta bila namreč prenešena v Ljubljano. Navedli so, da je tudi večina upnikov in njihovih pooblaščencev ter stečajna upraviteljica iz Ljubljane, zato bi delegacija pristojnosti pripomogla k enostavnejši in hitrejši izvedbi postopka.

5. Dolžnica je podala soglasje k predlogu za delegacijo pristojnosti. Delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti je predlagala tudi v stečajnem postopku (zadeva St 4299/2015).

6. Predlog ni utemeljen.

7. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v povezavi s prvim odstavkom 121. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) (2), lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. 8. Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za utemeljen dvom zunanjega opazovalca v objektivno nepristranskost sodišča. Napačna odločitev sodišča sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Nezadovoljna stranka jo namreč lahko izpodbija v za to predvidenem postopku s pravnimi sredstvi. Na enak način lahko uveljavlja zatrjevane kršitve svojih ustavnih pravic.

9. Ob tem, da predlagatelji soglašajo s stališčem sodišča, da zoper istega dolžnika ne moreta hkrati teči dva insolvenčna postopka, ni pojasnjeno, zakaj naj bi časovna usklajenost (oziroma časovno zaporedje) pri izdaji spornih sklepov sama po sebi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča. 10. Predlagatelji tudi ne pojasnijo, kako naj bi zatrjevana povezava med Republiko Slovenijo in predlagateljico stečajnega postopka vplivala na objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Kopru. Vsa sodišča so namreč državni organi, vendar jim to dejstvo ne onemogoča soditi v zadevah, v katerih kot stranka nastopa Republika Slovenija, in v zadevah, v katerih so stranke na kakršen koli način povezane z Republiko Slovenijo.

11. Ker zgoraj navedeno ne utemeljuje dvoma v objektivno nepristranskost sodišča, tudi ne more biti relevantno, da na Okrožnem sodišču v Kopru v insolvenčnih zadevah sodi le pet sodnikov.

12. Prenos pristojnosti ni utemeljen niti iz razloga smotrnosti. Zgolj dejstvo prenosa sedeža dolžnika ne zadostuje za prenos krajevne pristojnosti sodišča. Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka. V nasprotju z navedbami predlagateljev pa niti iz posodobljenega seznama terjatev v postopku St 4674/2015, objavljenega dne 28. 4. 2016, ne izhaja, da bi večina upnikov imela sedež v Ljubljani (3). Glede na navedeno in glede na dejstvo, da je bilo precej procesnih dejanj že opravljenih pred koprskim sodiščem, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je smotrnejše nadaljevanje postopka pred tem sodiščem.

13. Ker ni podan uveljavljani razlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča iz 67. člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

(1) Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 7. 6. 2016 razveljavilo tudi sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave in zadevo tudi v tem delu vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

(2) Na podlagi katerega se v postopkih zaradi insolventnosti ZPP smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZFPPIPP ne ureja drugače. (3) Skoraj dve tretjini upnikov predstavljajo delavci, za katere iz seznama ni razvidno prebivališče, od preostalih upnikov pa ima sedež v Ljubljani zgolj slaba polovica.