Jedro

Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke in glede na mesto parkiranih vozil oškodovanke in toženca ter ostalih gostov gostilne ter na podlagi fotografij poškodb oškodovankinega in toženčevega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena glede zatrjevanega dejstva nastanka škodnega dogodka, in sicer, da je toženec s svojim avtomobilom ob manevriranju na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v znesku 2.178,28 EUR iz naslova regresnega zahtevka zavarovalnice zoper zavarovanca (toženca). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 468,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Osrednji pritožbeni ugovor je, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke F.B. V nasprotju s presojo prvostopnega sodišča tudi iz izvedenskega mnenja navedenega izvedenca (točka 6 dopolnitve izvedenskega mnenja) izhaja, da je toženec na parkirišču trčil v parkirano vozilo Mazda. To dejstvo izhaja tudi iz ostalih dokazov (policijski zapisnik, skice prometne nesreče, izpovedba oškodovanke in tudi toženca) in je tako zmotna presoja prvostopnega sodišča, da toženec s svojim vozilom pri manevriranju na parkirišču ni trčil v vozilo znamke Mazda, last oškodovanke Z.R. Kršitev pravice do izjave pa je prvostopno sodišče storilo s tem, da v postopek ni pritegnilo novega izvedenca prometne stroke, katerega je predlagala tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da je tožeča stranka (zavarovalnica) oškodovanki izplačala odškodnino za nastalo premoženjsko škodo na avtomobilu na podlagi obveznega avtomobilskega zavarovanja toženčevega avtomobila. V tej pravdi tožeča stranka regresira izplačilo 2.178,28 EUR od toženca iz razloga, ker je ta zapustil kraj prometne nesreče ne da bi posredoval svoje osebne podatke. Materialna pravna podlaga za tak zahtevek je podana v zavarovalni polici (priloga A3), katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (priloga A4), ki v 3. členu v takem primeru (zapustitev kraja prometne nesreče brez posredovanja osebnih podatkov) določajo izgubo kritnih zavarovalnih pravic. Enako določa 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu in 110. člen Zakona o pravilih cestnega prometa. Po določbi prvega odstavka 154. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.

6. Tudi ni sporno, da je bilo oškodovankino vozilo znamke Mazda poškodovano po desni strani zaradi trčenja drugega vozila. Do poškodbe vozila je prišlo na parkirišču gostilne K v ZH. Osrednje vprašanje te pravde je, ali je toženec, ki je imel v času prometne nesreče obvezno avtomobilsko zavarovanje za svoje vozilo Nissan Qashqai sklenjeno pri tožeči stranki, povzročitelj prometne nesreče in s tem povezanih poškodb na vozilu oškodovanke.

7. Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca prometne stroke F.B. in glede na mesto parkiranih vozil oškodovanke in toženca ter ostalih gostov gostilne ter na podlagi fotografij poškodb oškodovankinega in toženčevega vozila tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena glede zatrjevanega dejstva nastanka škodnega dogodka, in sicer, da je toženec s svojim avtomobilom ob manevriranju na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke. Pri tem prvostopno sodišče povsem pravilno povzema izvedensko mnenje, da ob tako parkiranih vozilih, kot navajata oškodovanka in toženec, ni moglo priti do takšnega manevra toženca pri izvozu iz parkirišča, da bi trčil v vozilo oškodovanke. Stika med vozilom oškodovanke (to je bilo črne barve) tudi ne izkazujejo najdeni sledovi na zadnjem odbijaču vozila toženca, ker so na odbijaču sledovi vozila plave barve, ne pa črne, kot je bilo vozilo oškodovanke. Da pa na odbijaču vozila toženca glede na obseg poškodb oškodovankinega vozila (to je imelo kar precejšnje poškodbe na desni strani po vratih) ne bi nastala nobena sled, pa izvedenec ocenjuje kot malo verjetno. Do drugačnega zaključka tudi ne privede pritožbeno sklicevanje na policijski postopek (tožencu je bil izdan plačilni nalog), ker sta si policista vozilo toženca ogledala na njegovem domu ter pri tem očitno prezrla, da je na sicer rahlo poškodovanem zadnjem odbijaču toženca sled modre barve, ki pa ne more izvirati iz poškodbe vozila oškodovanke, ki je bilo črne barve. Zraven tega pa je toženec v spis predložil zapisnik, iz katerega izhaja, da je bilo njegovo vozilo (tožnik je kupil rabljeno vozilo pri ŠA.) poškodovano že pred nakupom. Toženec pa je tekom pravde ves čas zatrjeval, da je sicer navedenega dne bil v gostilni K., kjer je imel tudi parkirano vozilo, vendar po odhodu iz gostilne na parkirišču ni trčil v nobeno vozilo. Kakšnega očividca zatrjevane prometne nesreče pa ni bilo.

8. Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za pritegnitev novega izvedenca prometne stroke, ker je že navedeni izvedenec podal strokovno natančno in popolno izvedensko mnenje, s katerim se tožeča stranka sicer ni strinjala, ni pa prerekala njegovi popolnosti in strokovnosti. Zgolj nestrinjanje (nesprejemanje) izvedenskega mnenja pa ne predstavlja razloga za postavitev novega izvedenca prometne stroke.

9. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni zmogla dokaznega bremena, da je toženec s svojim avtomobilom na parkirišču trčil v vozilo oškodovanke in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno zavrnilo vtoževani regresni zahtevek.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato krije sama svoje pritožbene stroške.