Jedro

Tožnica v zadevi, kjer je bila tožba zavržena s pravnomočnim sklepom, nima razumnih možnosti za uspeh. Iz njene prošnje za BPP pa ni mogoče sklepati, da prošnjo za BPP vlaga zaradi ponovne vložitve tožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi Ipd 1329/2009. V obrazložitvi se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne ugodi, če je zadeva v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Ugotavlja, da tožnica želi brezplačno pravno pomoč za zastopanje v zadevi, kjer je bila tožba s pravnomočnim sklepom zavržena, zato je zadeva očitno nerazumna ter je bilo treba prošnjo zavrniti.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ji pripada odpravnina, razlika v plači, prispevek za socialno varnost in drugo, ter navaja okoliščine v zvezi s svojim zahtevkom. Če ji ne bo dodeljen odvetnik, bo morala pisati sama, čeprav ima bolno roko. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, v odgovoru na tožbo pa je ponovila navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, ZBPP v 24. členu pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno (...) vlagati pravna sredstva (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če (med drugim) je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Sodišče se v celoti strinja s stališčem toženke, da tožnica v zadevi, kjer je bila tožba zavržena s pravnomočnim sklepom, nima razumnih možnosti za uspeh. Kakršnokoli drugačno pričakovanje tožnice je v očitnem nasprotju s stanjem (pravnomočno zaključene) zadeve oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Taka odločitev je tudi v skladu z obširno in ustaljeno upravnosodno prakso, ki kot nerazumne v smislu 24. člena ZBPP šteje zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva (med novejšimi sodbami Upravnega sodišča RS npr. I U 1209/2011, I U 1281/2011 in I U 1045/2011). Pravnomočnost namreč pomeni, da je sodna odločitev dokončna oziroma nespremenljiva, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Iz upravnega spisa izhaja, da je toženka tožničino prošnjo za dodelitev BPP štela za nepopolno oziroma nerazumljivo, zato jo je pozvala, naj jo dopolni s podatki, ki bi omogočili odločanje v zadevi. Na ta poziv je tožnica odgovorila z vlogo z dne 27. 10. 2011, iz katere pa – kot pravilno ugotavlja toženka – ni mogoče sklepati, da želi BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva.

V primeru, ko je bila tožba zavržena, načeloma obstaja možnost njene ponovne vložitve, v takem primeru pa brez ocene stanja zadeve ni mogoče vnaprej izključiti razumnih možnosti za uspeh. Vendar pa tako iz tožničine prošnje za BPP, kot tudi iz njene prej navedene vloge, izhaja zgolj njeno nezadovoljstvo z odločitvijo v pravnomočno zaključeni zadevi, ki jo izrecno opredeljuje tudi z opravilno številko, tako da ni mogoče sklepati, da prošnjo za BPP vlaga zaradi ponovne vložitve tožbe.

Poleg tega iz upravnega spisa (dopis tožnici na l. št. 18) izhaja, da je bila tožnici s sklepom toženke Bpp 360/2009 z dne 6. 11. 2009 že dodeljena BPP za ponovno vložitev tožbe.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in v skladu z zakonom, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).