Jedro

ZGO-1 ne predvideva zastaralnih rokov za izrek in izvršitev inšpekcijskih ukrepov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožnici kot inšpekcijski zavezanki naložil, da mora takoj ustaviti rekonstrukcijo in dozidavo gospodarskega objekta tlorisne izmere 15,95 x 7,4 m, ki jo izvaja na objektu na zemljišču s parc. št. 206/6 k.o. ... brez gradbenega dovoljenja (1. točka izreka). Prav tako ji je naložil, da mora v roku dveh mesecev po vročitvi odločbe na svoje stroške odstraniti strešno konstrukcijo v bruto tlorisni izmeri 15,95 x 7,4 m, stropno AB ploščo v izmeri 13,35 m2, zidove in temelje prizidka v tlorisni izmeri 7,2 x 2,25 m ter stene lesenega prizidka v tlorisni izmeri 4,8 x 2,6 m (2. točka izreka). Kolikor tožnica navedene obveznosti ne bo izpolnila, se bo pričel postopek izvršbe po drugih osebah (3. točka izreka). Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 60612-146/2005 z dne 5. 10. 2011 s tem, da je v izreku dodala, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep. Gradbeni inšpektor v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je že urbanistična inšpekcija na podlagi določb ZUN dne 23. 1. 1998 izdala odločbo, s katero je A.A. naložila odstranitev objekta. Navedeno odločbo je gradbena inšpekcija izrekla za nično ter na podlagi nadaljnjih poizvedovanj dne 13. 10. 2005 sama izdala inšpekcijsko odločbo A.A. in B.B., ki pa jo je drugostopni organ odpravil zaradi nepopolnih ugotovitev glede investitorstva ter napačne uporabe materialnega prava. V ponovnem postopku je bilo ugotovljeno, da je prišlo do razveze zakona med A.A. in C.C. ter da je C.C. na podlagi pravnomočne poravnave, ki je bila posledica ločitvenega postopka, postala izključna lastnica spornega objekta. Obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za obravnavani objekt je obstajala tako v času gradnje po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 32/733), kot poznejšega zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), obstajala pa je tudi v času inšpekcijskega pregleda. V skladu z določbo 152. člena ZGO-1B v primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče. Izrečene prepovedi pa imajo podlago v določbi 158. člena ZGO-1B.

Tožnica v tožbi navaja, da gradbeni inšpektor pri izdaji odločbe ni upošteval, da je bila zgradba rekonstruirana leta 1994 in je od tedaj minilo skoraj 17 let. To je dovolj dolga doba, da bi se lahko postopek po uradni dolžnosti že končal, v kolikor je bil sploh potreben. Leta 1994 sta bila lastnika nepremičnine bivši mož A.A. in njegova mati. O postopkih v zvezi z urejanjem dokumentacije je bivši mož ni seznanjal. Prav tako ni bila seznanjena, da že od leta 1998 poteka inšpekcijski postopek. Šele leta 2009 je bila zaslišana kot inšpekcijska zavezanka, ker je postala edina lastnica nepremičnine. Med tem je živela v prepričanju, da so vsi postopki v zvezi z urejanjem dokumentacije končani oz. pozitivno rešeni. Tudi sama poskuša pridobiti gradbeno dovoljenje. Navedeni postopek je že v teku in je le še vprašanje časa, kdaj bo zgradba dokončno legalizirana. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep izrečen zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena Zakona o graditi objektov (Ur. list RS, št. 110/2002 in spremembe, ZGO-1). V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po ustaljeni upravno sodni praksi je inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje investitor objekta, če pa ta ni znan, pa lastnik zemljišča, na katerem je takšna gradnja. Navedeno posredno izhaja tudi iz določbe 157. člena ZGO-1, ki določa še druge sankcije pri nelegalni gradnji, kot npr. nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Navedena sankcija se primarno izreče investitorju oz. lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastniku zemljišča na katerem je takšna gradnja oz. objekt. V konkretnem primeru ni sporno, da je lastnica zemljišča in objekta tožnica. Tožnica je postala lastnica na podlagi sodne poravnave v zvezi z razveznim postopkom. Glede na navedeno je torej tožnica tudi inšpekcijska zavezanka, saj je po sodni poravnavi prevzela v last nepremičnino, na kateri je bila izvedena nezakonita gradnja. Ob tem pa sodišče tudi ugotavlja, da je tožnica v izjavi, ki jo je dala dne 26. 1. 2009 na zapisnik pri inšpekcijskem organu, navedla, da je bila tudi investitorka, saj sta z bivšim možem leta 1992 izvedla nadzidavo stanovanjskega objekta ter leta 1994 rekonstrukcijo gospodarskega objekta. Tako tožnica ni le lastnica spornega objekta, temveč tudi njegova investitorka.

Ker se inšpekcijski ukrepi lahko izrekajo dokler nedovoljeni poseg v prostor obstaja, je neupošteven tožbeni ugovor, da po tolikem času ni več podlage za vodenje postopka. ZGO-1 namreč ne predvideva zastaralnih rokov za izrek in izvršitev inšpekcijskih ukrepov. Prav tako ni relevanten ugovor, da je tožnica mislila, da so vsi postopki v zvezi z gradnjo že pozitivno rešeni oz., da je mož ni seznanjal s potekom inšpekcijskega postopka. V zadevi je namreč odločilno, da je za dela – rekonstrukcijo gospodarskega objekta, ki so bila izvedena, potrebno gradbeno dovoljenje. Takšno dovoljenje je bilo potrebno po predpisih, ki so veljali v času gradnje, kakor tudi v času izreka inšpekcijskega ukrepa. Na presojo zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa pa tudi ne vplivajo morebitni postopki, ki jih je tožnica sprožila v zvezi z legalizacijo sporne gradnje, saj se v tem postopku presoja le, ali je bilo potrebno za poseg v prostor pridobiti upravno dovoljenje ter ali je bilo to izdano. Okoliščina, da je tožnica zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja, pa bo lahko vplivala na postopek izvršbe.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).