Jedro

Prehodna določba 39. člena ZST ne podaljšuje veljavnosti prejšnjih predpisov glede poteka postopka. Takšno stališče pa ne velja glede materialnopravnih določb, med katere sodijo tudi določbe o zastaranju taksne obveznosti. Po določilu 1. odstavka 9. člena ZST zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, po določilu 2. odstavka 9. člena pa nastane zastaranje v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke ugodi in nalog za plačilo sodne takse za sodbo v znesku 918,04 EUR in za pritožbo v znesku 1.836,08 EUR razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za sodbo sodišča prve stopnje v znesku 918,04 EUR in za postopek s pritožbo zoper navedeno sodbo v znesku 1.836,08 EUR.

2. Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da plačilni nalog za plačilo sodne takse razveljavi. Sodišče bi moralo uporabiti določbe Zakona o sodnih taksah iz leta 2004. Ob uporabi določbe 9. člena Zakona o sodnih taksah je nastopilo absolutno zastaranje taksne terjatve. Tožeča stranka se v celoti sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4722/2008. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi se je postopek začel z vložitvijo tožbe dne 21. 12. 2004, ko je veljal Zakon o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 20/2004, ZST – UPB1, v nadaljevanju obrazložitve ZST). Po 39. členu Zakona o sodnih taksah – Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju obrazložitve ZST-1) je določeno, da se v postopkih, ki so pričeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, takse plačujejo po predpisih in tarifi, ki je veljala v času, ko je postopek pričel teči. Pritrditi je treba stališču sodišča prve stopnje, da omenjena prehodna določba 39. člena ZST ne podaljšuje veljavnosti prejšnjih predpisov glede poteka postopka. Takšno stališče pa ne velja glede materialnopravnih določb, med katere sodijo tudi določbe o zastaranju taksne obveznosti. Po določilu prvega odstavka 9. člena ZST zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, po določilu drugega odstavka 9. člena pa nastane zastaranje v vsakem primeru, ko potečejo štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.

5. V obravnavani zadevi je nastala obveznost plačila takse za sodbo 30. 6. 2009, obveznost plačila takse za pritožbo pa 3. 9. 2009. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 2. 2010 odločilo, da se tožeči stranki plačilo sodne takse za sodbo in za pritožbo odloži do 24. 2. 2011 oziroma za obdobje 12 mesecev. Sodišče prve stopnje vse do plačilnega naloga z dne 22. 9. 2014, s katerim je pozvalo tožečo stranko na plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 1.836,08 EUR oziroma plačilnega naloga z dne 27. 10. 2014, s katerim je pozvalo tožečo stranko še na plačilo sodne takse za sodbo v znesku 918,04 EUR, od tožeče stranke ni terjalo plačila omenjenih zneskov sodnih taks. To pomeni, da je s 1. 1. 2014 potekel subjektivni zastaralni rok za plačilo sodne takse tako za sodbo kot tudi za pritožbo. Potekel pa je tudi absolutni zastaralni štiriletni rok, kot pravilno navaja tožeča stranka, vendar ne v letu 2013, kot navaja v pritožbi, ampak v letu 2014 (30. 6. 2014 in 3. 9. 2014), saj za čas odloga (od 24. 2. 2010 do 24. 2. 2011) zastaranje ni teklo, oziroma je bilo zadržano. S potekom časa za odlog je zastaralni rok tekel naprej, čas, ki je potekel pred nastopom zadržanja, pa se je prištel času, ki je tekel po prenehanju razlogov za zadržanje oziroma po poteku časa za odlog plačila sodne takse (prim. drugi odstavek 361. člena Obligacijskega zakonika). Glede na navedeno je pravica zahtevati plačilo sodne takse prenehala, zato je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog ugodi in plačilni nalog razveljavi (tretji odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku).