Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in dejanskih ugotovitev glede tožnikovih sredstev ugotovilo, da tožnik za priznanje pravice iz 25. člena ZZVZZ ne izpolnjuje dohodkovnega pogoja, je upravičeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Ker je sodišče pri tem upoštevalo določbe zakona, ki določa pogoje za priznanje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, niso bile kršene določbe 50. oziroma 51. člena Ustave Republike Slovenije, saj je v njih določeno, da se pravice do socialne varnosti kot pravice do zdravstvenega zavarovanja priznavajo pod pogoji, ki jih določa zakon.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 25. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ - Uradni list RS, št. 9/92 in nadalj.) v zvezi z 2., 3., 4. točko prvega odstavka 23. člena ZZVZZ zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavi odločba tožene stranke št. 1700-3058/2-00 z dne 16.6.2000, in da se mu prizna pravica do polnega zdravstvenega varstva. Zavrglo pa je tožbo v delu, ki se nanaša na priznanje pravice do polnega zdravstvenega varstva za čas od 23.1.1997 do 17.1.2000. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da ima velike zdravstvene težave in da mora za ohranitev življenja uživati vrsto različnih zdravil. Dalje je navajal številčno stanje članov svoje družine v letih 2000 in 2001 in njeno premoženjsko stanje v letu 2000. Meni, da je izpolnjeval dohodkovni pogoj za priznanje zahtevane pravice, pri čemer je opozoril, da gre pri njem za nujno zdravljenje in ne za nujno medicinsko pomoč, kar navaja tožena stranka in obe sodišči. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, prizadete pa so bile tudi njegove ustavne pravice do zdravstvenega varstva. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče zato izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Iz določbe druge alinee prvega odstavka 25. člena ZZVZZ izhaja, da je ne glede na določbo prvega odstavka 23. člena ZZVZZ zagotovljeno plačilo storitev iz 2., 3. in 4. točke, kadar gre za nujno zdravljenje oseb (zakon v teh členih govori o zdravljenju in ne o nujni medicinski pomoči), ki niso prostovoljno zavarovane za razliko v vrednosti teh storitev, izpolnjujejo pa dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev po predpisih o socialnem varstvu. Zakon o socialnem varstvu (ZSV - Uradni list RS, št. 54/92 in nadalj.), in ne zakon o socialni varnosti, je pred sprejetjem novele zakona v letu 2001 določal pogoje za pridobitev dajatev socialnega varstva v 25. in 26. členu, v členih od 27 do 30 pa je določal še, kaj se všteva v dohodek prosilca in njegovih družinskih članov in kdo so družinski člani.

Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in dejanskih ugotovitev glede tožnikovih sredstev ugotovilo, da tožnik za priznanje pravice iz 25. člena ZZVZZ ne izpolnjuje dohodkovnega pogoja, je upravičeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Ker je sodišče pri tem upoštevalo določbe zakona, ki določa pogoje za priznanje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, niso bile kršene določbe 50. oziroma 51. člena Ustave Republike Slovenije, saj je v njih določeno, da se pravice do socialne varnosti kot pravice do zdravstvenega zavarovanja priznavajo pod pogoji, ki jih določa zakon.

Revizijo tožnika je zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 378. člena zavrnilo kot neutemeljeno.