Up-334/96

15. 7. 1999

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi I. M. iz L., ki jo zastopa M. J., odvetnik v L. na seji dne 15. julija 1999

o d l o č i l o :

1.Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 365/95 z dne 3. 10. 1996, sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2069/94 z dne 7. 2. 1995 in sodba Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani št. V P 465/93-27 z dne 20. 9. 1994 se razveljavijo.

2.Zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica ni uspela v pravdi iz nasprotne tožbe zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo zaradi izročitve drugega primernega stanovanja, ker naj bi tožena stranka ne bila pasivno legitimirana. Sodišča so svojo odločitev oprla na ugotovitev, da naj bi pritožnica na stanovanju, ki ji ga je dne 19. 7. 1991 dodelil stanovanjski organ bivše JLA, in iz katerega se mora izseliti na podlagi pravnomočne sodbe, ne bila pridobila stanovanjske pravice niti naj bi ne bila uporabnica stanovanja v smislu določb prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 18/74). Prejšnje stanovanje naj bi ji dodelila Občina Ljubljana-Center (in ne bivša JLA), kateri naj bi pritožnica tudi vrnila stanovanje.

2.Po mnenju pritožnice je v tej zadevi pomembno dejstvo, da ji je prejšnja JLA dodelila stanovanje na V. 5 v L., na katerem je imela stanovanjsko pravico in ki ga je uporabljala do preselitve v stanovanje na M. 7, tj. v stanovanje, ki ji ga je dodelila bivša JLA z odločbo z dne 19. 7. 1991. Navaja, da se je iz prejšnjega stanovanja izselila in preselila v sedanje stanovanje v času, ko je veljal Zakon o stanovanjskih razmerjih. Zato naj bi Ministrstvo za obrambo lahko zahtevalo izpraznitev stanovanja le v primeru, če bi ji dodelilo drugo primerno stanovanje, ker naj bi razlogi za izselitev ne bili nastali po njeni krivdi.

Sodišče pa naj ne bi z zadostnimi dokazi in na zanesljiv način ugotovilo, ali je stanovanje na V. 5, ki ga je uporabljala pred preselitvijo v drugo stanovanje, v lasti Občine Ljubljana- Center.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz drugega odstavka 14. člena Ustave ter prvega in tretjega odstavka 15. člena Ustave, kršena pa naj bi bila tudi določba 78. člena Ustave ter določbe "Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin z ustreznimi Protokoli".

4.Druge navedbe v ustavni pritožbi pa se nanašajo na utemeljevanje pritožničinega mnenja, da naj bi bivša JLA imela pravico razpolagati s stanovanji tudi po 25. 6. 1991. Zato naj bi bila upravičena do primernega stanovanja, ki ga je pridobila in iz katerega se mora izseliti.

5.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom z dne 25. 3. 1999 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Vrhovno sodišče na ustavno pritožbo ni odgovorilo.

B.

6.O zahtevku za izselitev iz stanovanja, ki ga pritožnica zaseda nezakonito, je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani št. II P 54/92 z dne 25. 11. 1992. Ta sodba z ustavno pritožbo ni izpodbijana, niti ni bila izpodbijana v prvem pritožbenem postopku. Zato so navedbe, ki se nanašajo na odločitev o zahtevku za izselitev iz stanovanja na M. 7 v L., v tem postopku brezpredmetne.

7.Sodbe, izpodbijane z ustavno pritožbo, pa so bile izdane na podlagi zahtevka iz nasprotne tožbe, s katero je pritožnica uveljavljala zahtevek za izročitev drugega primernega stanovanja. Sodišča so ta zahtevek, ob ugotovitvi, da je pritožnici prejšnje stanovanje dodelila Občina Ljubljana-Center, zavrnila.

8.Po ustaljeni ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne odločitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Po stališču rednih sodišč Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, ni pasivno legitimirana, ker naj bi pritožnici prvo stanovanje, na katerem je imela stanovanjsko pravico, dodelila Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana-Center; razlogi preselitve iz enega v drugo stanovanje pa naj bi zadevali le pritožnico in stanovanjski organ bivše JLA, ki po 25. 6. 1991 ni bil več pristojen razpolagati z vojaškim stanovanjskim skladom. Za odločitev o zadevi je treba presoditi, ali je to stališče v skladu z določbami Ustave o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Pri presoji Ustavno sodišče izhaja iz navedb ustavne pritožbe, ni pa vezano na pritožničino opredelitev, za katero kršitev Ustave naj bi pri tem šlo.

9.Iz izpodbijanih sodb je razvidno, da je pritožnica imela stanovanjsko pravico na stanovanju v V. 5 v L. Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon.

Pravni položaj pritožnice je torej podoben pravnemu položaju oseb, ki se morajo izseliti iz stanovanja, ki ga zasedajo nezakonito, pred preselitvijo pa so imele stanovanjsko pravico na stanovanjih vojaškega stanovanjskega fonda. V teh primerih je po ustaljeni sodni praksi obveznost izselitve iz novo pridobljenega stanovanja pogojevana s tem, da tožeča stranka tožencu priskrbi staro oziroma temu enakovredno stanovanje.

Okoliščina, čigavo je stanovanje, na katerem je toženec pridobil stanovanjsko pravico, je pri odločanju o obveznosti tožeče stranke relevantna le glede vprašanja, ali lahko tožencu naloži obveznost, da tožniku preskrbi to stanovanje. Če toženec s starim stanovanjem ne more razpolagati, bodisi zato, ker ni v njegovi lasti, bodisi zato, ker je medtem že oddano tretji osebi, je tožniku dolžan preskrbeti drugo, staremu enakovredno stanovanje.

10.Če je pritožnica pridobila stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, zaradi kasnejše nezakonite dodelitve drugega stanovanja ne more izgubiti pravnega varstva v obsegu, ki bi ga imela kot imetnica stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju.

11.Tudi v tem primeru gre namreč za pravni položaj, ki terja vzpostavitev prejšnjega stanja, torej takšnega, kakršno bi bilo, če nezakonita odločba o dodelitvi novega stanovanja ne bi bila izdana. Pritožnica se torej mora izseliti iz stanovanja na M. 7, vendar bi morala biti njena dolžnost, pogojena z istočasno obveznostjo tožeče stranke, da ji omogoči vselitev v prejšnje ali temu enakovredno stanovanje s statusom, kot ji ga zagotavlja prejšnje imetništvo stanovanjske pravice. Ne gre pa za morebitno imetništvo stanovanjske pravice na stanovanju, iz katerega se mora izseliti, kot zmotno meni pritožnica.

12.Tako tudi v tem primeru izselitev iz stanovanja na M. 7 v L., ki ga pritožnica zaseda nezakonito, ne more imeti za posledico prenehanja stanovanjskega varstva, ki izhaja iz stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju. Sodišča so torej v obravnavanem primeru presodila drugače, kot v drugih podobnih primerih, ki sta jim skupni dve bistveni okoliščini: da je pritožnica na prejšnjem stanovanju imela stanovanjsko pravico v Sloveniji in da se mora iz stanovanja, ki ga nezakonito zaseda, izseliti. Drugačno stališče, ki so ga sodišča zavzela v obravnavanem primeru, ko so kot odločilno upoštevala še okoliščino, v čigav stanovanjski fond je spadalo prejšnje stanovanje, zato pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

13.Ustavno sodišče je po navedenem izpodbijane sodbe razveljavilo in vrnilo zadevo v novo odločanje pristojnemu prvostopnemu sodišču. Pri novem odločanju o zadevi bo sodišče moralo upoštevati razloge te odločbe.

14.S tem je Ustavno sodišče odločilo o spornem vprašanju, kot ga je pritožnica opredelila v ustavni pritožbi. V presojo, ali so bile z izpodbijanimi sodbami kršene druge določbe o ustavnih pravicah, se zato ni bilo potrebno spuščati.

C.

15.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Lojze Ude, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen