Jedro

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS). Z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se postopek s predhodno odredbo ustavi ter se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja po sklepu sodišča prve stopnje o izdani prehodni odredbi, opr. št. Pg 1. Tožeča stranka mora v 15-ih dneh povrniti toženi stranki stroške postopka zavarovanja v višini 1.112,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovor tožene stranke zoper sklep o predhodni odredbi zavrne. Poleg tega je tudi odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v osmih dneh povrniti stroške postopka v višini 525,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po svoji pooblaščenki pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi ugovoru tožene stranke ter naloži tožeči stranki plačilo vseh stroškov postopka zavarovanja. V pritožbi opozarja na odločbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cpg 506/2014 z dne 23.1.2014. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen obrazložen ugovor, namreč ni odločba domačega sodišča v skladu s prvim odstavkom 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva (prvi pogoj), če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi pogoj). Takšno ureditev za izdajo predhodne odredbe kot sredstva za zavarovanje upnikove denarne terjatve je zakonodajalec predpisal v prvem odstavku 257. člena ZIZ, pri čemer je tudi določil, da morata biti izpolnjena oba pogoja hkrati, če hoče upnik v posameznem primeru uspeti s predlogom za izdajo predhodne odredbe. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je po ustaljeni sodni praksi prevladovalo stališče, da je treba med neizvršljive odločbe domačega sodišča po prvem odstavku 257. člena ZIZ šteti tudi plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je vložen ugovor. Temelj takšni ustaljeni sodni praksi je bil prav v določilu iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki preprečuje razlago, da prehodna odredba ne more temeljiti na neizvršljivem plačilnem nalogu.

Ustavno sodišče je z odločbo, U-I-148/13-15 z dne 10.7.2014 (objavljeno v Uradnem listu RS, št. 58/2014) odločilo, da se točka 1 prvega odstavka 258. člena ZIZ razveljavi, in sicer iz razloga, ker je zakonodajalec s to ureditvijo bistveno različne položaje (neizvršljiva sodba iz rednega postopka na eni strani in plačilni nalog oz. sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor, na drugi strani) obravnaval enako, ne da bi imel za enako obravnavo razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Pravna posledica te odločitve Ustavnega sodišča pa je v tem, da se omenjeni del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne more uporabljati za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču, ZUstS).

Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi, saj z omenjeno razveljavitvijo določbe prvega odstavka 258. člena ZIZ s strani Ustavnega sodišča, ni več podlage za ureditev (katero je do sedaj zagovarjala tudi ustaljena sodna praksa), da sta plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor (kar je primer v konkretni zadevi), lahko podlaga za izdajo predhodne odredbe. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sprejelo odločitev, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se postopek s predhodno odredbo ustavi in razveljavi opravljena dejanja zavarovanja po sklepu sodišča prve stopnje o izdani predhodni odredbi, Pg 1. Ker je tožena stranka uspela z ugovorom in pritožbo, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi stroškovno odločbo, in sicer tako, da je tožena stranka upravičena do povrnitve vseh potrebnih stroškov postopka zavarovanja. V tej zvezi je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo stroške za ugovor v postopku na prvi stopnji v višini 556,06 EUR (sodna taksa 30,00 EUR, nagrada po tarifni štev. 3468 Zakona o odvetniški tarifi- ZOdvT v višini 411,20 EUR in pavšal po tarifni štev. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR ter 22% DDV), poleg tega pa tudi stroške pritožbenega postopka v višini 556,06 EUR (sodna taksa v višini 30,00 EUR, nagrada za postopek v višini 411,20 EUR ter pavšal po tarifni štev. 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR ter 22% DDV).