Jedro

Presoja odmere višine preživnine.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba pa se tako spremeni, da se ob ugoditvi pritožbi tožeče stranke sodba sodišča prve stopnje v izreku pod točko II. 2. glede določitve preživnine za čas od 1.2.2008 dalje spremeni in se tožencu naloži, da je za preživljanje mld. L. K. na roke njene matere tožnice M. K. dolžan od navedenega dne dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 200 EUR.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene revizijske stroške v znesku 78,03 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in glede preživnine, ki jo je toženec dolžan plačevati za mld. hčerko L. K., med drugim odločilo, da od 1.2.2008 dalje ta znaša 170 EUR mesečno. V presežku do zahtevane mesečne preživnine v znesku 200 EUR je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.

Tožeča stranka vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z določitvijo preživnine v znesku 200 EUR mesečno. Zatrjuje, da porazdelitev bremena obveznosti med pravdnima strankama ne odgovarja razmerju med njunima plačama. Porazdelitev bremena preživnine v razmerju 57 proti 43 v breme toženca je napačna, saj v resnici predstavlja razmerje 70 proti 30. V reviziji tudi zatrjuje, da so življenjski stroški za mladoletnega otroka prenizko ocenjeni, da so višji za vsaj 100 EUR mesečno (torej predstavljajo znesek 400 EUR na mesec).

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Sodišči druge in prve stopnje sta pri odločanju o višini preživnine za mld. L. K. sicer pravilno upoštevali določbi 129. člena in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), vendar nekaterih dejanskih okoliščin pravno nista pravilno opredelili. Pri odločanju o višini preživnine je potrebno upoštevati na eni strani potrebe otroka, na drugi strani pa materialne pridobitne zmožnosti staršev. Otrokove potrebe so stvar dejanskih ugotovitev in jih na revizijski stopnji ni mogoče znova načenjati. Opredeljene so z zneskom 300 EUR mesečno ob upoštevanju stroškov bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih otrokovih potrebnih potreb. Materialne zmožnosti staršev pa so takšne, da je tožničina mesečna plača v znesku 749,47 EUR precej manjša od toženčeve v znesku 1186,44 EUR. Toženčevi prejemki so torej za več kot 60 % višji od tožničinih, kar pomeni, da mora biti tudi njegov preživninski prispevek ustrezno višji. Pri tem je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno upoštevalo pogostnost stikov toženca z otrokom in s tem povezane stroške, vendar pa zgolj zato ni pravilno sklepanje, po katerem naj toženec pokriva le nekoliko več od polovice preživninskih potreb otroka. Opisana pravna presoja namreč ne upošteva dejstva, da ima otrok, ki živi pri materi tožnici, pri njej osnovno oskrbo, mater tožnice pa obremenjujejo vsakdanje skrbi in težave v zvezi s problemom odraščajočega otroka. Preživnina v znesku 170 EUR mesečno je torej prenizka in ne odraža v celoti zahtev, izhajajočih iz določbe 129.a člena ZZZDR. Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo tako spremenilo (prvi odstavek 380. člena ZPP), da je višino mesečne preživnine od 1.2.2008 dalje, opredelilo z zneskom 200 EUR.

Tožeča stranka, ki je z revizijo uspela, je priglasila stroške revizijskega postopka. Revizijsko sodišče se v skladu z določbo 413. člena ZPP odločilo, da ji mora tožena stranka povrniti v skladu z odvetniško tarifo odmerjene revizijske stroške.