Jedro

Tisti, ki je samo fizično delal na kmetiji drugega zakonca, ki je njegovo posebno premoženje, ne more uveljavljati solastninskega deleža na tem premoženju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerin je tožnik zahteval ugotovitev, da je solastnik nepremičnin, vpisanih v vl.št. 241, 253 in 723 vse k.o. Š. do 1/2 in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Istočasno je zavrnilo predlog tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks ter tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 22.800,00 SIT.

Zoper tako odločbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da sodišče prve stopnje v nasprotju s spisovnimi podatki ugotavlja, da naj bi tožnik svoj stvarnopravni zahtevek utemeljeval le z vloženim fizičnim delom na kmetiji in pri obnovi gospodarskega poslopja, strehe, garaže in silosa, čeprav iz tožbe izhaja, da je prispeval k povečanju premoženja tudi s svojim posebnim premoženjem, kakor tudi drugimi vlaganji in kmetijsko mehanizacijo, ki je bila pridobljena v teku trajanja zakonske zveze in kasnejše ekonomske skupnosti. V pravdi P 955/84 je bilo ugotovljeno, katere premičnine so bile pridobljene in višina deleža. Vrednost kmetije se je povečala z nabavo kmetijske mehanizacije, ki se še vedno uporablja in ustvarja dohodek, ki se ponovno vlaga v kmetijo. Tožnika je najbolj prizadela ugotovitev, da naj bi imel korist, ker je bival na kmetiji in ker naj bi se preživljal z dohodki kmetije. Ker potreb po obleki praktično nima, kar je potrdila toženka, naj bi šlo glede na ugotovitve sodišča vse njegovo garanje in vlaganje za hrano in prenočišče. Po 23 letih dela in vlaganj, ki so pripomogle k ohranitvi in povečanju vrednosti kmetije, glede na sedanjo odločitev sodišča tožnik ni ustvaril ničesar. Stroji so že amortizirani, kmetija predstavlja vrednost le, če je vsako leto obdelana. S tožnikovim delom in vlaganji se je povečala gospodarska sposobnost kmetije in njena vrednost. To pa bi moralo sodišče ugotoviti z izvedencem, ki ga je že imenovalo.

Okoliščina, da toženka ni dopustila cenitve, ne more iti v škodo tožnika, še zlasti, ker je pripravljen založiti predujem za izvedenca. Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Tožnikova pokojnina komaj zadošča za najnujnejše osebne potrebe, od solastništva na strojih pa se ne more preživljati.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izvedlo potrebne dokaze in je dejansko stanje dovolj razčistilo, da je lahko o tožbenem zahtevku razsodilo.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev , zaključke in razloge sodbe. Razlogi so izčrpni, jasni in prepričljivi ter temeljijo na izvedenih dokazih in se v izogib ponavljanja pritožbeno sodišče v celoti sklicuje nanje.

Ob tem, ko je bil tožniku priznan solastninski delež na premičninah v zadevi P 955/84 do 1/3 prav zaradi njegovega fizičnega dela na kmetiji in zato je k nakupu prispeval s svojim zaslužkom, tožnik ne more iz istega naslova zahtevati še solastninski delež na nepremičninah, če je bil ta prispevek upoštevan že pri premičninah.

Da bi se nepremičnine izboljšale zaradi njegovega 23-letnega dela na toženkini kmetiji, tožnik ni dokazal, da bi bilo njegovo delo, skrb in prispevek tolikšni, da bi zaradi tega pridobil solastninski delež na toženkini kmetiji. Zgolj tožnikovo fizično delo na kmetiji ter pri obnovi gospodarskih poslopij je vsekakor premalo za priznanje solastninskega deleža na posebnem premoženju toženke, saj niso nastale pomembnejše spremembe v stanju in vrednosti premoženja in tudi ne gre za novo premoženje, nastalo s skupnim delom v času trajanja zakonske zveze.

Pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo koristi, ki jih je imel tožnik, saj je vseskozi bival na kmetiji in se tudi preživljal iz nje. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, ki naj bi bila v tem, da obstoja nasprotje med spisovnimi podatki in ugotovitvami sodišča, ni podana, saj sodišče prve stopnje na podlagi dokaznega postopka ugotavlja, da tožnik ni prispeval k povečanju vrednosti nepremičnin s posebnim premoženjem, temveč samo s fizičnim delom.

Prvo sodišče je pravilno odločilo, da ni potreben izvedenec kmetijske stroke, ki bi ocenjeval tožnikov prispevek k povečanju vrednosti kmetije, saj že izvedeni dokazi dajejo zadostno podlago za odločitev, da v danih okoliščinah tožnikovo delo in prispevek ni bil tolikšen, da je upravičen zahtevati solastnino na toženkini kmetiji. Novega ni bilo nič, le gospodarsko poslopje, za katerega material pa je bilo že odločeno s sodbo P 274/80, izboljšav na hiši in na kmetiji pa ni bilo.

Ker tako ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, je bilo pritožbo toženke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi pravilno sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP).