Jedro

Določba 257. člena Kazenskega zakonika je bila z novelo KZ-1E spremenjena, pri čemer je bil po določbi, ki je veljala do 1. 7. 2017, znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (obarvani) naklep - kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena nenoveliranega KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti. Po od 2. 7. 2017 in v času storitve očitanega ravnanje veljavni določbi prvega odstavka 257. člena KZ-1 pa stori navedeno kaznivo dejanje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonita odpravilo sklepa toženke, št. ... z dne 26. 9. 2018 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije, št. ... z dne 7. 11. 2018 (točka I izreka). Razsodilo je, da pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženko preneha veljati po sodbi sodišča z dnem 15. 8. 2019 (točka II izreka) in da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo dne 19. 11. 2018, ampak je trajalo z vsemi pravicami iz delovnega razmerja za polni delovni čas do 3. 2. 2019 in nato za preostali oziroma polovični delovni čas od 4. 2. 2019 do 15. 8. 2019; kar je tožnica zahtevala več (ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in je v delovnem razmerju za nedoločen čas z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, da jo je toženka dolžna pozvati na delo), je zavrnilo (točka III izreka). Tožnici je priznalo delovno dobo za polni delovni čas od 20. 11. 2018 do 3. 2. 2019 in za preostali oziroma polovični delovni čas od 4. 2. 2019 do 15. 8. 2019 (točka IV izreka). Toženki je naložilo, da tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz delovnega razmerja, jo za čas od 20. 11. 2018 do 3. 2. 2019 za polni delovni čas in od 4. 2. 2019 do 15. 8. 2019 za preostali oziroma polovični delovni čas prijavi v socialna zavarovanja ter ji: - za čas od 20. 11. 2018 do 3. 2. 2019 obračuna mesečna nadomestila plače v višini 1.795,58 EUR bruto in - za čas od 4. 2. 2019 do 15. 8. 2019 mesečna nadomestila plače v višini 1.795,58 EUR bruto, zmanjšana za bruto plače, ki jih je v tem obdobju prejemala pri drugih delodajalcih, ter ji izplača ustrezne mesečne neto zneske nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila; kar je tožnica zahtevala več (reparacijski zahtevek v večjem obsegu od prisojenega), je zavrnilo (točka V izreka). Naložilo ji je, da tožnici obračuna denarno povračilo v višini 10.773,48 EUR bruto ter ji izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila; kar je tožnica zahtevala več (razlika do vtoževanega zneska v višini 10 bruto plač ter zakonske zamudne obresti od 19. 11. 2018 do prvega naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznost), je zavrnilo (točka VI izreka). Naložilo ji je, da tožnici za čas prepovedi opravljanja dela, ko je prejemala nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi, obračuna prikrajšanje pri nadomestilu plače v višini razlike med nadomestilom plače v višini 1.795,58 EUR bruto in dejansko obračunanimi zneski ter ji izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakomesečne zapadlosti plače do plačila (točka VII izreka). Naložilo ji je, da tožnici povrne pravdne stroške v višini 2.163,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti do plačila (točka VIII izreka). Odločilo je, da toženka sama krije svoje pravdne stroške (točka IX izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe (drugi odstavek točke III izreka, drugi odstavek točk V in VI izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna z vidika subjektivnega roka za njeno podajo. Toženka je že 21. 8. 2018 ugotovila razlog za podajo odpovedi. Takrat je knjižila uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, obvestila je službo direktorja Policijske uprave A. in službo generalnega direktorja toženke. Tako določajo navodila o obveščanju in poročanju s področja kriminalitete. Sodišče prve stopnje se do tovrstnih navedb tožnice ni opredelilo, sodba je neobrazložena. Prav tako se ni opredelilo do navedb, da je šlo pri podatku, ki ga je tožnica posredovala B.B., za splošno dostopen podatek, s katerim je bil že seznanjen. Tožnica je skušala pridobiti njegovo zaupanje. Toženka ji naklepa v zvezi z očitano kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja ni dokazala. Sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov glede izgube zaupanja. Obrazložitev izpodbijane sodbe je neprepričljiva. Tožnica ni storila kaznivega dejanja, kazenski postopek je bil ustavljen. Ni nobene ovire za nadaljevanje delovnega razmerja pri toženki. Pri toženki je bila zaposlena 18 let in je delo opravljala vestno. Prisojeno denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je prenizko. Ne upošteva trajanja zaposlitve tožnice pri toženki in dejstva, da vzdržuje družino. Dela policistke ne more opravljati, zaposlila se je kot varnostnica. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico, oziroma podrejeno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del navedene sodbe (točki I in II izreka, prvi odstavek točke III izreka, točka IV izreka, prvi odstavek točk V in VI izreka, točka VII izreka) in zoper odločitev o pravdnih stroških (točki VIII in IX izreka) iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno očitala, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da očitana kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja oziroma da jih toženka v odpovedi ni navedla. Toženka je določno opisala ravnanje, ki ga je storila tožnica. Utemeljila je tako razlog za podajo odpovedi kot obstoj interesov in okoliščin, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri se delavcu očita kršitev z znaki kaznivega dejanja, se ne zahteva, da bi bil kazenski postopek sploh uveden (odločba VDSS Pdp 227/2012). Iz opisa dejanja v odpovedi je jasno razbrati namen tožnice, da B.B. pridobi nepremoženjsko korist. Od delodajalca se ne zahteva, da kršitev z znaki kaznivega dejanja pravno kvalificira (odločba VDSS Pdp 1023/2014, odločbi VSRS VIII Ips 133/2009 in VIII Ips 1327/2015), v odpovedi mora kršitev opredeliti na način, da so vsi znaki razvidni. To je toženka storila, kot je razvidno iz sklepa z dne 26. 9. 2018 in iz sklepa komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 7. 11. 2018. Za odločitev o reparaciji in višini denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi je bistvena višina osnovne plače z dodatkom za delovno dobo in dodatkom za stalnost. Tožnica je od prenehanja delovnega razmerja pri toženki zaposlena. Za čas zaposlitve ni upravičena do reparacije. Njene zaposlitvene možnosti niso slabe. Prisojeno denarno povračilo je previsoko. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne s stroškovno posledico, oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

4. Tožnica in toženka sta na pritožbo nasprotne stranke odgovorili. V odgovoru na pritožbo prerekata pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi zavrne kot neutemeljeni in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, 26/99 in nadalj.) pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa zmotno uporabilo materialno pravo in sprejelo preuranjeno odločitev o delni utemeljenosti in delni neutemeljenosti zahtevka tožnice.

7. Toženka je tožnici s sklepom z dne 26. 9. 2018, potrjenim s sklepom komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 7. 11. 2018, izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Očitala ji je, da je kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po 257. členu Kazenskega zakonika (KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o nezakonitosti odpovedi utemeljilo z neobrazloženostjo odpovedi - po presoji sodišča prve stopnje toženka v prvostopenjskem sklepu ni navedla dejstev, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti vse znake kaznivega dejanja, med katerimi je namen pridobiti sebi ali komu drugemu (konkretno B.B.) nepremoženjsko korist. 8. Takšna presoja je zmotna. Določba 257. člena Kazenskega zakonika je bila z novelo KZ-1E (Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika; Ur. l. RS, št. 27/2017) spremenjena, pri čemer je bil po določbi, ki je veljala do 1. 7. 2017, znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic (obarvani) naklep - kaznivo dejanje po prvem odstavku 257. člena nenoveliranega KZ-1 stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti. Po od 2. 7. 2017 in v času storitve očitanega ravnanje veljavni določbi prvega odstavka 257. člena KZ-1 pa stori navedeno kaznivo dejanje uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo.

9. Obarvani naklep od novele KZ-1E ni več znak kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. Dejstva, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti ostale (vse) znake tega kaznivega dejanja, pa je toženka v izpodbijanem sklepu o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla. Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, je tožnici očitala, da je v nasprotju z dolžnostmi varovanja notranjih informacij, ki so ji bile dostopne v zvezi z njenim delom pri opravljanju službe v Policiji oziroma v zvezi z njenim položajem, B.B., ki je nepoklicana oseba, preko aplikacije Facebook messenger posredovala sporočila in fotografijo z varovanimi podatki Policije ter mu omogočila, da se je seznanil, da Policija razpolaga s podatkom, da vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja vozilo C., zlate barve, reg. št. ..., pri tem pa ga je še posebej opozorila, da policisti že vedo, da se vozi brez vozniškega dovoljenja in s kakšnim avtomobilom ter da je informacije videla na oglasni deski v pisarni policistov. Iz tako očitanega ravnanja jasno izhaja, da je toženka tožnici, ki je uradna oseba oziroma javna uslužbenka, očitala izrabo uradnega položaja, kot ji je očitala, da je zaradi njenega ravnanja komu drugemu (konkretno B.B.) pridobila (najmanj) nepremoženjsko korist. V sklepu komisije za pritožbe iz delovnega razmerja je ta znak kaznivega dejanja posebej obrazložen (nepremoženjska korist B.B., škoda Policiji - oviranje učinkovitega izvajanja policijskih nalog, škoda tretji osebi, ki je bila pretepena zaradi suma razkritja podatkov).

10. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in tako odločitev o nezakonitosti odpovedi utemeljilo na neobrazloženosti, njene vsebinske utemeljenosti in drugih pogojev za zakonitost (prvi odstavek 109. člena ZDR-1) ni presojalo. V tem delu je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Posledično je preuranjena in zato nepravilna odločitev sodišča prve stopnje o ostalih zahtevkih (reparacija, reintegracija oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, razlika v nadomestilu plače za čas prepovedi opravljanja dela), katerih utemeljenost je odvisna od odločitve o zakonitosti odpovedi oziroma sklepov toženke z dne 26. 9. 2018 in komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 7. 11. 2019. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP ugodilo pritožbama, razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da ponovno razsodi o utemeljenosti zahtevkov tožnice.

11. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Sodišče prve stopnje, kot je samo navedlo v obrazložitvi, dejstev glede drugih pogojev za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 109. člena ZDR-1) ni ugotavljalo. Tako bi pritožbeno sodišče samo v določenem delu ugotavljalo dejansko stanje, kar ni namen postopka pred pritožbenim sodiščem. Dopolnitev dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje je hitrejša in bolj ekonomična za stranki (tožnica prebiva v sodnem okrožju sodišča prve stopnje, tam je opravljala delo). Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka, prav nasprotno, postopek bi se podaljšal zaradi izvajanja dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem. Zato z razveljavitvijo izpodbijane sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ni kršena pravica do sojenja v razumnem roku.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.