Jedro

Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato jo je potrebno obravnavati po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga pristojnemu sodišču, da jo plačila te takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, zato ker predlogu ni predložil nobene od listin, ki jih določa 3. odst. 13. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. SRS št. 1/90, Ur. l. RS, št. 14/91 in nadalj.).

Zoper navedeni sklep se smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in tožnika oprosti plačila sodnih taks za postopek od vložitve tožbe dalje, podredno pa za to pritožbo in nadaljnji postopek. V pritožbi navaja, da je bil pri vložitvi tožbe vezan na rok, saj je rok za vložitev tožbe zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi 30 dni. Zaradi kratkega roka za vložitev tožbe je dokazila za oprostitev plačila sodnih taks nameraval predložiti naknadno, najkasneje pa v roku, ki bi ga določilo sodišče skladno z določilom 1. odst. 108. čl. ZPP. Izpodbijani sklep odstopa od ustaljene sodne prakse in dosedanjega tolmačenja določb ZPP in ZST, zato predstavlja kršitev ustavne pravice tožnika do enakega varstva pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, niti bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

Po vpogledu v listinsko dokumentacijo pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložil potrebne dokumentacije, ki jo opredeljuje zgoraj omenjeni 3. odst. 13. čl. ZST. Na podlagi citirane določbe bi moral tožnik ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse le-temu priložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnjo odločbo o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev plačila sodne takse ter potrdilo o premoženjskem stanju. Ker navedenega ni storil, je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrnilo. V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem, da bi moralo sodišče tožnika v skladu s 1. odst. 108. čl. ZPP pozvati na popravo ali dopolnitev, pritožbeno sodišče ugotavlja, da le-to ni utemeljeno. Predloga za oprostitev plačila sodne takse, kateremu niso priložene ustrezne listine, s katerimi predlagatelj izkazuje upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks, namreč ni mogoče obravnavati kot pomanjkljivo vlogo po 108. čl. ZPP. 2. odst. 105. čl. ZPP določa vsebino, ki jo mora imeti vloga, da se lahko obravnava. Predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje vse sestavine formalno popolne vloge, ki so opredeljene v 2. odst. 105. čl. ZPP. Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato jo je potrebno obravnavati po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga pristojnemu sodišču, da jo plačila te takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.

Tožnik v pritožbi tudi neutemeljeno zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanim sklepom kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Iz uveljavljene sodne prakse (sklepi VDSS opr. št. Pdp 89/2003, Pdp 227/2003, Pdp 543/99, Pdp 924/99, Pdp 735/2000, ...) izhaja, da sodišče v primeru, če predlogu za oprostitev sodnih taks niso priložene potrebne listine, takšne vloge ne obravnava kot formalno nepopolno vlogo po 1. odst. 108. čl., temveč jo obravnava po vsebini. To pomeni, da ne drži pritožbena trditev tožnika, da je bila z izpodbijanim sklepom kršena njegova ustavna pravica do enakega varstva pravic.

Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da se tožnik neutemeljeno sklicuje na 30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi bil razlog za to, da predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložil ustrezne dokumentacije. Tožnik namreč v zvezi z delom tožbenega zahtevka, v okviru katerega vtožuje izplačilo nadur, terenskega dodatka in dodatka za delo ob praznikih in nedeljah, ni vezan na 30 dnevni prekluzivni rok za vložitev tožbe, ki ga opredeljuje 3. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002). Po 4. odst. 204. čl. ZDR lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, v skladu z 206. čl. ZDR pa terjatve iz delovnega razmerja, med katere sodijo tudi terjatve iz naslova izplačila razlike v plači zaradi opravljenih nadur, dela ob nedeljah in praznikih oz. zaradi terenskega dodatka, zastarajo v roku 5 let. Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan in ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP). K temu pritožbeno sodišče dodaja, da bo lahko tožnik vložil ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse skupaj z zahtevanimi listinami, ki izhajajo iz 3. odst. 13. čl. ZST. Z ozirom na določbo 1. odst. 14. čl. ZST bo lahko sodišče prve stopnje, kolikor bo ugotovilo, da je predlog utemeljen, odločilo s sklepom, s katerim bo ugodilo tožnikovemu predlogu. Ta sklep bo učinkoval od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse z potrebnimi prilogami.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi z 154. čl. ZPP).