Jedro

Škoda, kot jo zatrjuje dolžnica, namreč da bo zaradi izvršilnega postopka šla v stečaj in ne bo mogla več opravljati svoje dejavnosti, v obravnavanem primeru za odlog izvršbe ni pravno upoštevna, saj bo svoje poslovanje lahko ohranila tudi v bodoče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v I. točki izreka ugodilo delnemu dolžničinemu ugovoru po izteku roka in sklenilo, da se izvršba nadaljuje za glavnico 3,737.068,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 1996 do 1. 1. 2002, v ostalem delu pa ostane sklep o izvršbi z dne 22. 4. 2004, opr. št. In 2004/00096, v celoti v veljavi. V II. točki izreka pa je dolžničin predlog za odlog izvršbe z dne 12. 7. 2006 zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper II. točko izreka navedenega sklepa sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložila dolžnica po svojem pooblaščencu, in sicer se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je navedla, da je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno, saj je že v ugovoru navedla, da v nepremičninah, ki so predmet izvršbe, opravlja pridobitno dejavnost kot samostojna podjetnica in sicer ima trgovino z mešanim blagom, ki je edini vir preživetja njej in njenim zaposlenim, nenadomestljiva škoda pa je v tem, da ji lahko ta izvršilni postopek povzroči stečaj, kar pomeni, da ne bo imela več kje opravljati svoje dejavnosti. Upnik pa z odlogom ne bo utrpel nobene škode, saj bo v vsakem primeru prišel do poplačila svoje terjatve, le nekoliko bi moral počakati. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu za odlog izvršbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dolžničin predlog za odlog izvršbe zavrnilo iz razloga, ker dolžnica ni izkazala za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar je v skladu s I. odstavkom 71. člena ZIZ eden izmed pogojev za odlog izvršbe na predlog dolžnika. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Na predlog dolžnika lahko namreč sodišče prve stopnje popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ob tem pa mora biti podan tudi eden izmed devetih taksativno naštetih primerov iz I. odstavka 71. člena ZIZ.

Dolžnica je v predlogu za odlog izvršbe z dne 12. 7. 2006 navedla, da je v pravdni zadevi II Pg 544/96 (iz katere izvira izvršilni naslov, ki je podlaga za predmetno izvršbo) vložila zahtevo za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, podredno tudi predlog za obnovo postopka (in navedeno vlogo tudi priložila) ter s tem izkazala, da je zoper odločbo, na podlagi katere je bila v tem izvršilnem postopku dovoljena izvršba, vložila izredno pravno sredstvo (1. točka I. odstavka 71. člena ZIZ). Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa dolžnica ni uspela izkazati za verjetno, da bo s takojšnjo izvršbo na njene nepremičnine utrpela nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Glede na naravo prisilne izvršitve upnikove terjatve v tem izvršilnem postopku (ob upoštevanju dejstva, da gre za izvršbo na nepremičnine) bo dolžnica v vsakem primeru utrpela določeno škodo, ker upniku ni poravnala njegove terjatve, ki mu jo dolguje po pravnomočnem sklepu o izvršbi z dne 22. 4. 2004. Upnik namreč povsem upravičeno zahteva plačilo svoje pravnomočno ugotovljene terjatve. Predlog za izvršbo je vložil že dne 19. 4. 2004, iz spisa pa ni razvidno, da bi mu dosedaj dolžnica na račun izterjevane terjatve že karkoli plačala. Po I. točki izreka izpodbijanega sklepa pa so tudi zakonske zamudne obresti od izterjevane glavnice prenehale teči dne 1. 1. 2002, zaradi česar sedaj njegova terjatev še bolj izgublja na vrednosti. Poplačilo svoje terjatve pa bo očitno lahko dosegel le na podlagi prisilne izvršitve, saj dolžnica kljub nadaljnjemu poslovanju doslej dolga niti delno ni poravnala. Škoda, kot jo zatrjuje dolžnica, v obravnavanem primeru za odlog izvršbe ni pravno upoštevna, saj bo svoje poslovanje lahko ohranila tudi v bodoče in sicer ob upoštevanju 80. člena ZIZ, ki določa omejitev izvršbe proti podjetniku ter 210. člena ZIZ, v skladu s katerim bo (v kolikor dolga upniku ne bo poravnala in bo do prodaje nepremičnine res prišlo) imela tudi možnost, da ob plačilu najemnine obdrži pravico stanovati v tej hiši še tri leta od dneva prodaje. Sicer pa lahko svoje poslovanje nadaljuje tudi ob najemu drugih poslovnih prostorov. Pritožbeno sodišče se prav tako strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da do takojšnje izvršbe, glede na to, da je bilo doslej opravljeno le izvršilno dejanje zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke v zemljiški knjigi s sklepom z dne 25. 2. 2005, Dn. št. 1340/2004, dolžnica pa že dvakrat ni omogočila ogleda in cenitve nepremičnine, še ne bo prišlo.

Materialno pravo je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo, v postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Zato je sodišče druge stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu (I. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o pritožbenih stroških dolžnice je odpadel, ker jih ni priglasila, upnik pa je dolžan sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, ki jih je priglasil v odgovoru na pritožbo, saj ti niso bili potrebni, ker niso prispevali k razjasnitvi zadeve (I. odstavek 165. člena v zvezi s I. odstavkom 155. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).