Jedro

Nezadovoljstvo stranke z izidom postopkov v drugih zadevah pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem ni pokazatelj pristranskosti sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V uvodoma navedeni pravdni zadevi, v kateri postopek teče pred stvarno in krajevno pristojnim Okrajnim sodiščem v Idriji, je tožnik predlagal delegacijo pristojnosti na „drugo stvarno pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Ljubljani.“ Predlog je utemeljil s trditvijo, da sodnikom Okrajnega sodišča v Idriji, pred katerim tečejo še drugi postopki med pravdnima strankama, ne zaupa več, ker pravdni stranki obravnavajo neenakopravno; naklonjeni so njegovi bivši ženi – toženki, ki je domačinka ..., poleg tega pa so pod vplivom in pritiskom njene sestre, ki je magistra prava in je znana tako sodišču v Idriji kot sodišču v Novi Gorici. Pristranskost obravnavanja tožnikovih tožb zaradi motenja posesti(P 13/2004 in P 5/2010) ter zaradi prenehanja vznemirjanj (P 26/2010) potrjuje za tožnika neugoden izid navedenih pravd, zato predlagatelj sumi, da bo postopek tudi v konkretni zadevi voden na enak način. Zato predlaga delegacijo pristojnosti na drugo sodišče in izločitev razpravljajoče sodnice. Ta mu je večkrat onemogočila pridobitev informacij in vpogled v spis in se je do njega neprimerno obnašala.

2. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo čim večjo smotrnost. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. V okviru tega razloga je delegacija pristojnosti pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja (tudi) ustavna pravica do nepristranskega sojenja.

4. Okoliščin, s katerimi tožnik utemeljuje predlog za delegacijo, po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati kot pravni standard „drugega tehtnega razloga“. Nezadovoljstvo stranke z izidom postopkov v drugih zadevah pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem ni pokazatelj pristranskosti sodišča, drugih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, pa tožnik ni navedel. 5. Ker torej uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo. O predlogu za izločitev razpravljajoče sodnice pa bo odločil predsednik prvostopenjskega sodišča.