Jedro

Z zahtevo za izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve, občinskega sveta ali drugega organa, imenovane tudi ljudska iniciativa, lahko občani najširše predlagajo ureditev nekega vprašanja ali pa ponovno odločanje o sprejeti odločitvi, ki je lahko v obliki splošnega ali posamičnega akta. Občinski organ, na katerega je zahteva oz. ljudska iniciativa (oblikovana skladno s 47. členom ZLS) naslovljena mora dati zahtevo na dnevni red najkasneje v 3. mesecih in o pobudi odločiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi, odpravilo sklep Župana Občine ... z dne 27.6.2005, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka kot prepozno zavrgla tožnikovo pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o družbeni sprejemljivosti namestitve nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Občini ...

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je iz pobude, ki je v spisih, razvidno, da pobudnik skupaj s sopodpisniki nasprotuje namestitvi nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v njihovi občini in jo želi preprečiti. Tožena stranka pa je štela, da je pobudnik vložil pobudo za razpis referenduma o sklepu Občinskega sveta, s katerim je le-ta zavrnil sprejem sklepa (prav tako predloženega s strani pobudnika), da bi se naj zaustavile aktivnosti v zvezi z odlagališčem teh radioaktivnih odpadkov v njihovi občini. Tožnik se sklicuje na 81. člen Statuta Občine ..., ki ureja postopek ljudske iniciative v skladu z 48. členom Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka v obravnavanem primeru nepravilno uporabila 3. odstavek 46. člena ZLS oziroma temu členu ustrezne določbe Statuta, kjer je določeno, da je treba predlog za razpis referenduma vložiti v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Tožnik kot pobudnik ni zahteval razpisa referenduma za razveljavitev sklepa Občinskega sveta in zato ni pravne podlage za zavrženje pobude kot prepozne. Ker pa je bila pobuda zavržena kot prepozna in o njej vsebinsko sploh ni bilo odločeno, se sodišče prve stopnje ni spuščalo v vsebinsko presojo pobude in torej ni ugotavljalo, ali je sporna pobuda vsebinsko sploh mogoča oziroma uresničljiva v skladu z določbami ZLS. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka vsebinsko obravnavati pobudo ter o njej odločiti.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker ji ni posredovalo tožnikove vloge, v kateri je odgovoril na njene navedbe v odgovoru na tožbo. Glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa tožena stranka meni da je ta pritožbeni ugovor podan, ker tožnik v pobudi izrecno navaja, da vlaga pobudo v skladu z 81. členom Statuta Občine ..., v kateri tudi nedvoumno navaja, da navedeni člen opredeljuje postopek za druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta. Po njenem mnenju zato nedvoumno tožnik vlaga pobudo za razpis referenduma zaradi razveljavitve sklepa oziroma druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta in je zato njena odločitev o zavrženju pobude pravilna.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

V tem upravnem sporu je sporno vprašanje, ali je Župan Občine ... lahko zavrgel tožnikovo pobudo volivcem, in sicer na podlagi določbe 3. odstavka 46. člena ZLS kot prepozno, ker jo je štel kot pobudo za razpis naknadnega referenduma. O zakonitosti splošnega akta občine je možno po določbi 1. odstavka 46. člena ZLS izvesti naknadni referendum, ki se izvede na način in po postopku iz 2., 3. in 4. odstavka 46. člena ter 47. člena ZLS. Naknadni referendum zoper sprejeti splošni akt občine je v ZLS urejen zakonsko zadostno, o tem vprašanju je sodna praksa ustaljena, tak referendum pa ima v občinah tudi že določeno tradicijo. Tak referendum mora biti zahtevan pravočasno in se prepozno zahtevo lahko zavrže na podlagi 3. odstavka 46. člena ZLS. Vendar v obravnavanem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni razčistila vprašanja, ali je tožnikova pobuda res zahteva za razpis naknadnega referenduma.

Iz upravni spisov izhaja, da je tožnik utemeljeval svojo zahtevo na podlagi 81. člena Statuta občine ... in 1. odstavka 48. člena ZLS, in jo imenoval "ljudska iniciativa". Po določbi 1. odstavka 48. člena ZLS lahko najmanj 5 % volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta ali drugih organov občine. Glede pobude volivcem za vložitev navedene zahteve se po določbi 2. odstavka 48. člena ZLS primerno uporabljajo določbe 47. člena ZLS. Določba 1. odstavka 48. člena ZLS ureja iniciativo občanov, s katero lahko občani najširše predlagajo ureditev do tedaj nerešenega vprašanja ali pa ponovno odločanje o sprejeti odločitvi, ki je lahko v obliki splošnega ali posamičnega akta, in ki jo je sprejel občinski svet ali pa drug organ občine. Z ljudsko iniciativo (oblikovano skladno s 47. členom ZLS) predlagatelj poda pobudo za odločanje, o kateri mora občinski svet ali drug organ občine, na katerega je pobuda naslovljena, razpravljati in o njej odločiti. Občinski svet ali drug organ občine mora pobudo dati na dnevni red, in sicer v roku, ki ga določi občinski statut, najkasneje pa v treh mesecih, in jo obravnavati v okviru njene vsebine. Pri tem pa občinski organ ni vezan na predlog odločitve, saj je v njegovi pristojnosti, ali bo sprejel pobudo in o predlagani stvari odločil, ali pa ne.

V obravnavanem primeru tudi po presoji pritožbenega sodišča iz tožnikove pobude za razpis referenduma, v kateri tožnik navaja kot pravno podlago 81. člen Statuta Občine ... in 48. člen ZLS (in ki naj bi bila podprta z 296. podpisi), ni nedvoumno razvidno, da bi tožnik s to pobudo zahteval razpis naknadnega referenduma, na katerem bi se občani odločali o razveljavitvi sklepa občinskega sveta Občine ... Da izrecno ne gre za zahtevo za razpis naknadnega referenduma, je možno razbrati že iz same pobude volivcem, kjer je bilo oblikovano tudi vprašanje ("Ali ste zato, da bi na področju Občine ... nadaljevali prizadevanja za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov?"). Župan Občine ... bi zato moral najprej preizkusiti, ali je zahteva oblikovana v skladu z določbo 1. odstavka 47. člena v zvezi z določbo 2. odstavka 48. člena ZLS in po potrebi v skladu z določbo 2. odstavka 47. člena ZLS pozvati tožnika ali pa odločiti o načinu dajanja podpore volivcev, če ne bi štel pobudi priloženih podpisov že za zadostno podporo za vložitev ljudske iniciative. Zato je pravilno stališča sodišča prve stopnje, da Župan Občine ... v ZLS ni imel pravne podlage za zavrženje tožnikove pobude in posledični napotek tega sodišča, da mora Župan pobudo obravnavati tudi vsebinsko.

Pritožbeno sodišče je na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo tožene stranke zaradi navedenega zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.