Jedro

Iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka mora jasno izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka. Zgolj sklicevanje na sklep o potrditvi prisilne poravnave v izreku sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka ne zadošča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek, prekinjen dne 8. 5. 2012, nadaljevalo z dnem 4. 1. 2013 (1. točka izreka) ter izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. VL 14396/2012 z dne 3. 2. 2012, utesnilo v skladu s pogoji prisilne poravnave, določenimi v sklepu o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. St 734/2012 z dne 12. 12. 2012 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. St 734/2012 z dne 5. 12. 2012 (2. točka izreka).

2. Upnik po svoji pooblaščenki pravočasno vlaga pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni tako, da upniku ne utesni izvršbe, ter naloži dolžniku plačilo pritožbenih stroškov. Upnik meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno utesnilo izvršbo, saj je pred začetkom uvedbe prisilne poravnave nad dolžnikom pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Z 19/2012 z dne 10. 4. 2012, na katere pa potrjena prisilna poravnava v skladu z določili ZFPPIPP nad dolžnikom ne učinkuje. Sklep o zavarovanju Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Z 19/2012 z dne 10. 4. 2012 je bil izdan v zvezi s terjatvijo, pridobljeno s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 14396/2012 z dne 3. 2. 2013 v višini 53.571,10 EUR. Navedeno pomeni, da je treba v konkretnem primeru za pridobitev ločitvenih pravic upoštevati sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. Z 19/2012 z dne 10. 4. 2012 v zvezi s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 14396/2012 z dne 3. 2. 2012 kot zaokroženo celoto, zato ni pravilna odločitev sodišča, da je z izpodbijanim sklepom utesnilo izvršbo, ker je upnika štelo kot navadnega upnika. Upnik je v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu dne 8. 5. 2012, prijavil terjatev in ločitveno pravico dne 5. 6. 2012, kar potrjuje tudi dejstvo, da je ločitveno pravico prisilni upravitelj priznal, kar je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, objavljenega na Ajpes dne 31. 7. 2012. Dodaja, da v kolikor bo dolžnik v odgovoru na pritožbo navajal, da je upnik pridobil ločitveno pravico manj kot dva meseca pred začetkom prisilne poravnave in zato nima ločitvene pravice, sodišče ne bi smelo postopati po 216. členu, saj je bil 213. člen ZFPPIPP spremenjen z novelo ZFPPIPP-C in se po novem glasi, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovane terjatve. Iz spremembe ZFPPIPP je tako črtano besedilo „razen, če je bila ločitvena pravica pridobljena v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave“. Člen 216. ZFPPIPP, ki govori o izgubi ločitvene pravice, se nanaša samo na obdobje, ko je bila recimo ločitvena pravica z izvršbo pridobljena npr. mesec dni pred spremembo ZFPPIPP (novela ZFPPIPP-C). Glede na to, da je upnik pridobil status ločitvenega upnika v postopku prisilne poravnave na nepremičninah, terjatvah dolžnikovih dolžnikov in dolžnikovih denarnih sredstvih na TRR, je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita oziroma preuranjena. Sodišče bi moralo upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP. Navedeno pomeni, da se ima upnik pravico poplačati kot ločitveni upnik do višine svoje terjatve na pridobljenih ločitvenih pravicah 100%. Če ne bo poplačan 100% iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se lahko poplača iz kateregakoli dolžniku preostalega vira ali atributa, vendar zgolj z upoštevanjem učinkov potrjene prisilne poravnave. Dokler ni znano, v kakšni višini bo upnik poplačan z uresničitvijo ločitvene pravice, tako dolgo ni možno natančno vedeti, koliko znaša neplačani del terjatve in za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP. Predlaga dokaze in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila poslana v vednost dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil predmetni izvršilni postopek zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom 8. 5. 2012 prekinjen po samem zakonu na podlagi prvega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). V skladu z drugim odstavkom 132. člena ZFPPIPP se v takšnem primeru postopek izvršbe lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ZFPPIPP določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe.

7. Takšen sklep je tudi pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave, s katerim se postopek prisilne poravnave konča (216. člen ZFPPIPP) in ki predstavlja podlago za nadaljevanje zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom prekinjenega izvršilnega postopka (drugi odstavek 132. člena ZFPPIPP). Obseg, v katerem izvršilno sodišče po potrjeni prisilni poravnavi izvršbo opravi, je odvisen od vrste terjatve – od njenega pravnega temelja in obdobja pridobitve ločitvene pravice v njeno zavarovanje. Če je bila ločitvena pravica pridobljena bodisi zunaj izvršilnega postopka bodisi v izvršilnem postopku, izvršilno sodišče opravi izvršbo za izterjavo celotne terjatve (2. točka 216. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Če upnik do začetka postopka prisilne poravnave ločitvene pravice še ni pridobil, pa izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (1. točka 216. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na določbo 216. člena ZFPPIPP, vendar navedene določbe ni uporabilo pravilno. Upoštevajoč 1. točko 216. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče izvršbo utesni ter opravi samo prisilno izterjavo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, mora namreč sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka ugotoviti višino terjatve, ki se po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi v izvršilnem postopku še lahko izterjuje (upoštevajoč prvi odstavek 215. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZFPPIPP), in obseg utesnitve v izreku sklepa določno opredeliti. Navedeno pomeni, da morajo iz izreka sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka jasno izhajati izterjevana terjatev v deležu, z roki in obrestmi, določenimi v pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, ki predstavlja podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka. Tudi če sodišče v obrazložitvi pojasni pogoje prisilne poravnave, kot je to storilo v konkretnem primeru, zgolj sklicevanje na sklep o potrditvi prisilne poravnave v izreku sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka ne zadošča. 9. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, in ob upoštevanju, da odločitvi v 1. in 2. točki izreka izpodbijanega sklepa predstavljata celoto, sklep v celoti razveljavilo, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi, ali potrjena prisilna poravnava na terjatev v konkretnem primeru učinkuje. Če bo ugotovilo, da ni podlage za uporabo 213. člena ZFPPIPP, naj v izreku sklepa o utesnitvi izvršbe jasno in določno navede vsebino in višino v skladu s pogoji prisilne poravnave preoblikovane terjatve (1). Če pa bo ugotovilo, da je treba opraviti izvršbo za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom, naj tudi o tem izda poseben sklep.

10. Glede na to, da je višje sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v nov postopek, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 565/2002 z dne 11. 9. 2003.