Jedro

Odločitev je pravilno oprta na 197. člen DZ, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža preživnino, določeno z izvršilnim naslovom, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj je dolžan v 15 dneh od prejema tega sklepa nasprotni udeleženki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 149,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog, da se preživnina, določena s sodno poravnavo v višini 250 EUR, zniža na 100 EUR (I. točka izreka) in predlagatelju naložilo povrnitev stroškov nasprotne udeleženke (II. točka izreka).

2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče bi moralo sklepanje o njegovih preživninskih zmožnostih temeljiti na njegovem načinu življenja in ne le na dejstvu, da je družbenik enoosebne družbe. Preživninsko obveznost ima še do A. A. v višini 500 EUR in do B. B. v višini 150 EUR. Prihodki iz plače znašajo 564 EUR mesečno; nima lastnega avtomobila niti drugega nepremičninega premoženja ali premičnega premoženja večje vrednosti; živi v stanovanju v lasti partnerke, sam pa ima služnost ene sobe.

Prihodki družbe so bili v letih 2020/21 zaradi epidemioloških ukrepov bistveno manjši. Ulov v letu 2021 je bil le 20 % iz sezone 2020. Ker nima zaposlenih, je za vse sam. Sodišče je v nasprotju z listinami v spisu presodilo, da dovolilnica za ribolov ni celoletna. Iz članka, ki ga je predložila nasprotna udeleženka, izhaja, da traja sezona od 1. marca do 31. decembra. V svojih pridobitnih zmožnostih je torej omejen in prepuščen na milost in nemilost ribolovni sezoni. Prilaga medijske objave, ki že za leto 2017 poročajo o zmanjševanju rib v Jadranu, kar potrjuje njegove navedbe o vse večji ogroženosti dejavnosti, s katero se ukvarja, in vsako leto nižjem dobičku. Gre za splošno znano dejstvo, ki ga ni treba posebej dokazovati. Ker ga sodišče ni upoštevalo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Nakazila na transakcijski račun niso stvar plače, ampak gre za refundacijo stroškov prevozov in logistike, ki jih ima v zvezi s poslovanjem. Razlog za neobstoj prilivov na račun Banke, d. d., je v neizplačevanju plač in ne v skrivanju prihodkov. Izdaja plačilne liste ni jamstvo za izplačilo plače; ker je na njih naveden transakcijski račun, ni ničesar skrival. Sodišče ni upoštevalo, da ne more živeti "na veliki nogi", če ima upnike iz naslova osebno prevzetih posojil in iz naslova družb, s katerimi je posloval. Vse družbe v Sloveniji, v katerih je družbenik, poslujejo slabo oziroma ne poslujejo in so zrele za stečaj. To bi sodišče moralo ugotoviti iz javno objavljenih letnih poročil X., d. o. o., in Y., d. o. o. V sklepu ni navedeno, na katerih stroških temelji ugotovitev, da ima večje pridobitne zmožnosti od prikazanih. Navedel je, da ima dolgove, ki jih v večini ni zmožen odplačevati. Navedel je tudi, da ima ob vseh poslovnih obveznostih tudi posojilo D. D. in E. E. Vsa posojila namenja za sprotno odplačevanje starejših dolgov in za preživljanje. Razlog za to, da v zaslišanju ni želel navesti vseh upnikov, je v tem, da je kot znan bivši uspešen poslovnež nekoliko izgubil "tla pod nogami" in se zaradi tega sramuje, ne pa v prikrivanju.

Ni mogoče preizkusiti ugotovitve, da je nepremičnino na G. prodal pod ceno. Sodišče nima potrebnega znanja, že zdrava pamet pa kaže, da je bila obremenjena s hipotekama v višini 280.000 EUR in 490.000 EUR, kar pomeni, da bi v primeru prisilne prodaje celoten znesek dobili upniki in nepremičnina ni vredna nič. Glede na to, da v postopku obdavčitve FURS ni ugotavljal prave vrednosti, je bila očitno dogovorjena kupnina ustrezna.

Sodišče je spregledalo, da je fizični delavec – ribič, ki mora po ribolovu sam urejati še vse v zvezi s prodajo in nabavo, da lahko sploh dela. Nekoč je bil uspešen gostinec, danes pa na žalost le propadel gostinec. Družba X., d. o. o., ni bila izbrisana, ker nima poravnanih obveznosti, sodišče pa je vse ugotovitve, ki kažejo na njegovo slabo finančno stanje, uporabilo kot argument v prid njegovim večjim dohodkom. Podana je kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Družba X., d. o. o., nima sredstev, s katerimi bi lahko začela izterjavo terjatev; zneski iz izterjave bi predstavljali premoženje družbe, na katero bi segli upniki; preživnine kot privilegirane terjatve tako ne bi bile poplačane. Izterjava terjatev ne bi pripomogla k izboljšanju njegovega premoženjskega položaja. Predlagatelj družbe ni sposoben finančno sanirati. Poleg tega je družba samostojen pravni subjekt. Razlogi za neizterjavo terjatev za ta postopek niso pomembni. Iz navedenih razlogov je dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Premoženjsko stanje družbe ne izboljšuje, ampak kvečjemu poslabšuje njegovo premoženjsko stanje. Za uspešno izterjavo bi bilo namreč treba nameniti finančna sredstva, ki pa jih nima. Ker ugotovitev o izterljivosti terjatev družbe ne temelji na strokovnem znanju (sodišče ga namreč nima), je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker v izpodbijanem sklepu ni upoštevano, da kredit Banke večinsko odplačuje njegova partnerka, pri tem pa jima pomagajo tudi njuni starši, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zmotni so dokazni zaključki glede terjatve F. F. v višini 81.250 EUR. Sam nima denarja, da bi poravnal ta znesek; tudi v primeru realizacije bi pridobil nelikvidno premoženje, iz katerega ne bi mogel dobiti sredstev za preživljanje nasprotne udeleženke. Ker v nepremičnini živita njegova nekdanja partnerka in hči A. A. ne bi mogel niti tržiti najemnine.

Napačna je tudi ugotovitev o njegovem položaju v družbi Y., d. o. o. Njegov 43,08 % poslovni delež je obremenjen z zastavno pravico za terjatev v višini 490.000 EUR. Družba že od leta 2015 posluje z izgubo, tako da je vrednost poslovnega deleža 0 EUR. Ker sodišče v zvezi s tem nima strokovnega znanja, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ugotovitev o prihodkih med 2.800 EUR in 3.000 EUR izkustveno ni sprejemljiva in je ni mogoče preizkusiti. Vsi dokazi v spisu namreč kažejo, da nima niti sredstev za preživljanje, kaj šele premoženja, ki bi ga lahko unovčil za poplačilo preživninskih in drugih terjatev. Prav tako ni realnih izgledov, da bi v prihodnje dobil dohodke ali premoženje večje vrednosti.

Arbitrarna je tudi presoja o dohodkih matere nasprotne udeleženke. Enostransko je sledilo njeni izpovedbi, da ji je dopustovanje plačal partner in da prejme 2.000 EUR regresa. Ker sodišče ni navedlo razlogov za njeno večjo verodostojnost od predlagateljeve, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Neživljenjsko in neizkazano je, da je za 14 dni dopustovanja na Tenerifih plačala le 1.000 EUR. Ob 1.200 EUR plače, 230 EUR kredita in 400 EUR ostalih stroškov nepremičnine je takšno počitnikovanje luksuz, ki si ga sam ne privošči. Iz navedenega izhaja, da ima nasprotna udeleženka višje dohodke. Ker teh ugotovitev v sklepu ni, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, sklepa pa ni mogoče preizkusiti.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. S tem, ko je stanovanje, v katerem živi s sedanjo partnerko in skupno hčerko, odsvojil partnerki, sam pa obdržal obveznosti in si izgovoril le služnostno pravico ene sobe, je tretjim onemogočil poseči na njegovo edino premoženje, ki ga je imel. Celoten manever je razumljiv v luči dejstva, da je tekel pravdni postopek, v katerem je mati njegovega prvega otroka zahtevala izplačilo zneska, sodba za plačilo 80.000 EUR pa je novembra 2019 postala pravnomočna. Preživnine zanjo že dolgo ne plačuje. V začetku 2020 je izpraznil računa in s tem dokončno onemogočil poseg na svoje premoženje. V zaslišanju ni znal pojasniti, od kod partnerki, ki prejema plačo v višini 2.000 EUR, denar za plačilo kreditnega obroka v višini 1.800 EUR, niti od kod je prejela 150.000 EUR, niti kako krijeta življenjske stroške. Prav tako ni niti navajal niti izpovedal o konkretnih okoliščinah posojila D. D. Zaključek sklepa o skritih prilivih je pravilen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj je oče sedaj šestletne nasprotne udeleženke. V predlogu, vloženem v septembru 2019, je predlagal znižanje preživnine, določene s sodno poravnavo iz decembra 2018 v višini 250 EUR, na 100 EUR mesečno. Kot spremenjeno okoliščino je uveljavljal, da je ob sklenitvi poravnave bistven del dohodkov pridobival iz družbe X., d. o. o., ki od leta 2019 ne ustvarja več prihodkov.

6. Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na ugotovitvah, - da je predlagatelj preživninski zavezanec za A. A., rojeno ... 2015, B. B., rojeno ... 2020, in nasprotno udeleženko, rojeno ... 2016, - da je bila preživninska obveznost do A. A. v marcu 2021 znižana s prvotno določenih 500 EUR na 200 EUR (odločitev je v septembru 2021 postala pravnomočna), da dogovorjena preživninska obveznost do B. B. znaša 150 EUR in da sta se predlagatelj in mati nasprotne udeleženke v sodni poravnavi, sklenjeni v decembru 2018, dogovorila o predlagateljevi preživninski obveznosti v višini 250 EUR, - da je bil predlagatelj ob sklenitvi sodne poravnave direktor ali družbenik v več pravnih osebah (X. d. o. o., C. C. s. p., I. d. o. o., J. d. o. o.) in da je sledeč njegovim navedbam glede na velik obseg dohodkov iz dobrega poslovanja teh pravnih oseb kljub visokim dolgovom lahko ohranjal visok življenjski standard, - da je predlog za znižanje preživnine na 100 EUR, vložen v septembru 2019, utemeljeval s trditvami, da je restavracija Z., ki je bila glavni vir dohodkov družbe X., d. o. o., v letu 2019 prenehala s poslovanjem in da so se prihodki iz hrvaške družbe v letu 2018 močno znižali, tako da prejema le še plačo v višini 564 EUR, - da je predlagatelj edini družbenik v hrvaški družbi, kar pomeni, da lahko samostojno razpolaga z dobičkom družbe, da je v letu 2018 iz družbe prejel približno 15.000 EUR, v letu 2019 pa nekaj manj kot 31.000 EUR, da gre za izplačila plač, povrnitve stroškov in večjih zneskov iz dobička družbe, - da je v letu 2019 iz dejavnosti s. p. prejel vsaj 7.000 EUR, kar pa je bistveno manj kot v letih 2017 in 2018, ko je prejel cca 50.000 EUR oziroma 20.000 EUR, - da se predlagateljeve delovne zmožnosti niso spremenile in da se ima za uspešnega, - da sedanjega obsega njegovega poslovanja, premoženja in prihodkov ni mogoče natančno ugotoviti, - da predlagatelj uporablja vozilo Opel ..., jahto za ulov rib in stalno dovolilnico za ulov rib, da je navedeno v lasti hrvaške družbe, a je njen edini družbenik in lahko sam razpolaga s sredstvi družbe, - da je stanovanje v velikosti 100 m2, ki ga še vedno tudi sam uporablja, prodal partnerki za bistveno nižjo vrednost, kot je višina vknjiženih hipotek, in se zavezal, da bo dolgove odplačal sam, in da je cena stanovanja glede na površino in lokacijo bistveno nižja od cen, za katero se ta prodajajo na trgu, kar pomeni, da stanovanja dejansko ni imel namena odsvojiti in da ima očitno vir za plačilo prevzetih obveznosti, ki pa ga sodišču ni razkril, - da ni izterjal kupnine za opremo na podlagi pogodbe o gostinskem inventarju družbe X., d. o. o., da zatrjevane finančne težave kupca niso izkazane, da je lastništvo opreme prešlo na kupca in da v pogodbi ni naveden način plačila kupnine, kar pomeni, da je bila lahko nakazana na račun hrvaške družbe ali na drug račun ali izročena v gotovini, - da niso resnične predlagateljeve navedbe, da prejema le plačo v višini 564 EUR mesečno in da mu družba, registrirana na Hrvaškem, plačuje leasing za vozilo in stroške telefona; da je iz družbe v letu 2019 prejel nekaj manj kot 31.000 EUR; da posluje prek računa, ki ga sodišču ni razkril, oziroma na drug nerazkrit način (prejemal je plače, plačeval preživnino za dve hčeri in prispeval k bivanjskim stroškom), - da so se prihodki iz prodaje rib zaradi epidemioloških ukrepov sicer znižali, vendar le na račun omejitev iz prvih mesecev leta 2020, ne pa tudi druge polovice tega leta, in da natančneje obsega poslovanja ni bilo mogoče ugotoviti, ker predlagatelj ni predložil izkazov poslovnega izida in bilance stanja za leta 2019, 2020 in 2021, - da je predlagatelj na podlagi pravnomočne sodbe dolžan plačati 81.250 EUR, a je v zameno dobil polovični solastninski delež glede stanovanja, v katerim živita njegova starejša hči in njena mati, - da predlagatelj ni dokazal, da družba Y., d. o. o., v kateri je lastnik poslovnega deleža in ki se ukvarja s prodajo in distribucijo dezinfekcijskih sredstev, posluje slabo; da so sicer izkazani zelo visoki stroški plač in storitev, hkrati pa tudi visoki prihodki od prodaje, in da je za izpolnitev preživninske obveznosti dolžan izkoristiti tudi finančna sredstva iz dobrega poslovanja te družbe, - da na dodatne vire prihodkov kaže tudi višina njegovih mesečnih stroškov: sam odplačuje dolg do D. D.; plačuje kredit Banki, d. d., kar mesečno znaša 1.800 EUR; ni podal jasnega odgovora, komu dolguje in koliko ima dejanskega dolga; ni podal navedb o tem, zakaj 150.000 EUR, prejetih kot kupnino za stanovanje, ni namenil za plačilo preživnine; že v prvem postopku je predlagatelj zatrjeval in izkazoval znatno višje stroške in odplačila posojil, kot so znašali zatrjevani dohodki, - da glede na mesečni obrok kredita, polovični prispevek k stroškom bivanja v mesečni višini 150 EUR, preživninska prispevka za A. A. in B. B. v skupni višini 350 EUR in stroške za lastno preživljanje predlagateljevi prihodki znašajo med 2.800 EUR in 3.000 EUR, - da so bili v postopku za znižanje preživnine za A. A. predlagateljevi prihodki ocenjeni na 3.000 do 4.000 EUR mesečno, - da je predlagatelj izpovedal, da preživnine za nasprotno udeleženko ne bo plačeval, ker ne priznava, da je njegova hči, - da je mati zaposlena na istem delovnem mestu kot ob sklenitvi sodne poravnave, da prejema okrog 1.200 EUR dohodkov, da je za obnovo stanovanja, v katerem živita s hčerko, najela kredit, iz katerega plačuje mesečno 230 EUR, da mesečni stroški za stanovanje znašajo med 150 in 200 EUR, da počitnikovanje v tujini za ceno, ki ne presega letnega regresa, ne kaže na dodaten vir dohodkov, da ni ugotovljeno, da bi prikrivala premoženje, - da predlagatelj nima stikov z deklico in da je celotna skrb zanjo pri materi, - da povprečni mesečni stroški deklice znašajo 710 EUR, kar pomeni, da preživninska obveznost, dogovorjena s sodno poravnavo, pokriva 32 % dekličinih potreb.

7. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, (1) da so prenehanje poslovanja restavracije Z., uvedba likvidacijskega postopka zoper družbo X., d. o. o., in ukinitev samostojnega podjetništva povzročili spremembo v predlagateljevem premoženju oziroma dohodkih, ki utemeljuje ponovno presojo preživninske obveznosti, (2) da so za presojo preživninske zmožnosti pomembni tako dejanski dohodki kot tudi možnosti za njihovo pridobitev, (3) da je ob nerazkritih finančnih virih o predlagateljevih pridobitnih zmožnostih sklepalo na podlagi izkazanih stroškov in poslovnih odločitev in (4) da predlagatelj zmore prispevati 32 % k pokritju potreb nasprotne udeleženke.

8. Uveljavljene bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane. Noben od zatrjevanih razlogov ne pomeni, da je odločba v taki meri pomanjkljiva, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Že gornji povzetek razlogov utemeljuje sklep, da je sodišče prve stopnje podalo jasne zaključke in jih utemeljilo s konkretnimi okoliščinami primera. Njihova morebitna zmotnost za obstoj zatrjevane kršitve ni pomembna.

9. Podobno velja za zatrjevane kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če pride do napake pri prenosu vsebine dokaza v odločbo sodišča, take napake pa pritožba ne zatrjuje.

10. Odločitev je pravilno oprta na 197. člen Družinskega zakonika, po katerem sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zniža preživnino, določeno z izvršilnim naslovom, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

11. Kljub obsežnim navedbam pritožba ni vzbudila dvoma o pravilnosti zgoraj povzetih ugotovitev niti da bi sodišče spregledalo katero od pomembnih okoliščin ali jo neustrezno ovrednotilo. Pritožnik nasprotuje le nekaterim od ugotovitev v sklepu, ni pa se soočil z najpomembnejšima med njimi, in sicer, - da ni predložil listin, ki bi omogočile preizkus njegov trditev o skromnem zaslužku, ki ga pridobiva z opravljanjem dejavnosti družbe, registrirane na Hrvaškem, - da je med postopkom prenehal poslovati prek dotedanjega bančnega računa, ni pa razkril, prek katerega bančnega računa prejema plačo, plačuje preživnino in krije življenjske stroške, in - da ni izkazano, da je izkoristil vse razpoložljive možnosti, da bi izpolnil preživninsko obveznost kot prednostno pred ostalimi obveznostmi in stroški. Ker je dokazno breme glede dejstev, pomembnih za ugotovitev preživninske zmožnosti, pri pritožniku, že izostanek teh navedb in dokazov zadostuje za zavrnitev predloga za znižanje preživnine.

12. K posameznim navedbam pritožbeno sodišče še dodaja: - navedba o višini preživninske obveznosti do najstarejše hčere ni resnična. Pred izdajo izpodbijanega sklepa je bila znižana na 200 EUR; - zaključek o nedokazanosti predlagateljeve trditve, da prejema le plačo v višini 564 EUR in nima premoženja, je v izpodbijanem sklepu podprt s tehtnimi razlogi. S ponovitvijo trditve v pritožbi že zato ne more uspeti; - v sklepu ni ugotovitve, da bi ribolovna sezona trajala vse leto; ker je tudi splošno znana dejstva stranka dolžna zatrjevati, le dokazovati jih ni treba, je trditev o zmanjšanju rib v Jadranu nova in neupoštevna, očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa neutemeljen; pritožnik je imel možnost predložiti listine, iz katerih bi bil razviden dejanski obseg poslovanja družbe, registrirane na Hrvaškem, a jih ni; - pritožbena trditev, da prilivov na Banki, d. d., ni iz razloga, ker mu družba ne izplačuje plače, je v nasprotju s predlagateljevo trditvijo pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi, da plačo prejema; razlogov za nasprotje ni pojasnil; - da gre pri nakazilih na transakcijski račun dejansko za povračilo stroškov, ki jih je predlagatelj kot fizična oseba zalagal za družbo, pritožnik le zatrjuje, ni pa izkazal; - ob dejstvu, da predlagatelj pridobiva dohodke iz družbe, registrirane na Hrvaškem, ni odločilno, kako poslujejo družbe, registrirane v Sloveniji; - v sklepu je jasno navedeno, na čem temelji ocena sodišča o predlagateljevih mesečnih prejemkih (višina obroka posojila, ki ga mesečno vrača, višina preživninskih obveznosti, ki jih poravnava, življenjski stroški); da bi kredit plačevala partnerka ali tretji, predlagatelj ni dokazal; ker ima preživninska obveznost prednost pred drugimi obveznostmi, ni pomembno, ali in v kakšni meri dohodke namenja za poplačilo ostalih obveznosti; - že iz razloga, ker je sam prevzel poplačilo dolgov, zavarovanih s hipoteko, so neprepričljive navedbe, da stanovanje, v katerem živi in ga je prodal partnerki, ni vredno nič; kakšna je njegova dejanska vrednost, ni odločilnega pomena; - sodišče ni spregledalo, da se ne ukvarja več z gostinstvom, ampak z ribištvom, a navedeno ne jemlje teže zaključku, da je dolžan poiskati vire zaslužka, ki mu bodo omogočali kritje preživninske obveznosti; - z navedbami v zvezi s terjatvami družbe X., d. o. o., pritožnik ne polemizira z ugotovitvijo v sklepu, da ni izkazano, da ni prejel kupnine za prodano opremo, in tako tudi ne vzbudijo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da predlagatelj prikriva dohodke; - ker ne vplivajo na ugotovitev, da predlagatelj prikriva dohodke, so nepomembne za odločitev navedbe v zvezi s stanovanjem, v katerem živi najstarejša hči z materjo.

13. Pritožbene navedbe tako ne vzbudijo dvoma niti o pravilnosti ocene v izpodbijanem sklepu, da pritožnikovi mesečni dohodki presegajo 2.000 EUR. Taki dohodki ne utemeljujejo znižanja preživninskega prispevka, dogovorjenega s sodno poravnavo v višini 250 EUR.

14. Nepomembne za odločitev so navedbe v zvezi z ugotovitvami o materinih dohodkih. Pritožnik namreč niti ne zatrjuje, da bi bile njene preživninske zmožnosti toliko večje od njegovih, da bi ob izključni skrbi za varstvo in vzgojo hčere morala prispevati več kot dve tretjini k pokritju njenih potreb.

15. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, je dolžan nasprotni udeleženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Ti znašajo 149,33 EUR, in sicer gre za strošek za sestavo odgovora na pritožbo (200 točk) in pavšalni znesek materialnih stroškov (4 točke), oboje povečano za 22 % davek na dodano vrednost. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti temelji na 299. členu in 378. členu Obligacijskega zakonika.