Jedro

Za pridobitev vozniškega dovoljenja mora stranka izkazati, da je vozniški izpit opravila pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče vsaj 6 mesecev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi občinskega sekretariata za notranje zadeve z dne 19.2.1992, s katero ni bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku za izdajo vozniškega dovoljenja. Ugotovila je, da je prvostopni organ pravilno odločil, ker ima tožnik stalno prebivališče v Kopru, vozniški izpit za vožnjo motornih vozil B kategorije pa je opravil 30.11.1991 v Republiki Hrvaški. Po zakonu o varnosti cestnega prometa se kandidat za voznika motornega vozila priglasi za vozniški izpit pri občinskem upravnem organu za notranje zadeve, na območju katerega ima stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče več kot šest mesecev, vozniški izpit pa opravlja pred izpitno komisijo v izpitnem centru, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče več kot šest mesecev (101. in 102. člen).

Tožnik v tožbi navaja, da je vozniški izpit opravil v Republiki Hrvatski, vozniškega dovoljenja pa mu tam niso mogli izdati, ker je slovenski državljan. Meni, da potrdilo o opravljenem izpitu dokazuje, da je izpit opravil in se pri tem smiselno sklicuje na določbo 171. in 180. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi in predlaga, da se tožba zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Kopru. Glede na določbo 102. člena zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP - Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 1/9l-I.), po kateri se vozniški izpit opravlja pred izpitno komisijo v izpitnem centru,na območju katerega ima kandidat stalno ali začasno prebivališče več kot šest mesecev, bi tožnik moral opraviti vozniški izpit pred izpitno komisijo za voznike motornih vozil v Kopru.

Tožnik se ne more uspešno sklicevati na potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu v Republiki Hrvatski, saj je to druga država, s katero medsebojna razmerja na tem področju niso urejena. Tujega vozniškega izpita pa ni mogoče enačiti s tujim vozniškim dovoljenjem, ki ga tožnik nima. Če bi ga imel, bi ga ob pogojih 180. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP - Uradni list SFRJ, št. 50/88, 80/89, 29/90 in 11/91) lahko zamenjal za domače vozniško dovoljenje.

Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po prvem odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).