Jedro

Ker pa iz potrdila iz kazenske evidence za obsojenega izhajajo večkratne ponovne obsodbe za storitev kaznivih dejanj, izrečene v različnih sodnih postopkih pred sodišči prve stopnje (dne 25. 4. 2013, 6.12. 2013, 22. 10. 2015, 27. 9. 2022 in 21. 2. 2023), izpostavljena okoliščina možnost zakonske in sodne rehabilitacije ter posledično izbris obsodbe navkljub drugačnemu mnenju pritožnika izniči. Drugače kot zakonska rehabilitacija je sodna rehabilitacija fakultativna in so je deležni tisti obsojeni, ki zanjo zaprosijo in ki izpolnjujejo dodatne zakonske pogoje. Kot upoštevni okoliščini zakon primeroma določa vedenje obsojenega po prestani kazni in naravo kaznivega dejanja, gotovo pomembna (druga) okoliščina pa je posebno ugodna ali neugodna prognoza, ki izhaja iz obsojenčevega vedenja v zavodu za prestajanje kazni zapora.

Izrek

I.Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II.Obsojeni A. A. je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojenega A. A. za izbris obsodbe iz kazenske evidence.

2.Sklep sodišča prve stopnje s pritožbo izpodbija obsojeni, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njegovi prošnji za izbris sodbe iz kazenskega evidence ugodi in jo iz kazenske evidence tudi izbriše.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče po preučitvi vsebine pritožnikovih izvajanj, razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in spisovnih podatkov ugotavlja, da je prvostopenjsko sprejeta ocena, da v danem primeru niso podani pogoji ne za zakonsko niti za sodno rehabilitacijo in izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi 2. točke četrtega odstavka Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in 83. člena KZ-1, pravilna.

5.Pritožnik v obširnem polemiziranju o (ne)pravičnosti in enostransko zatrjevanih krivicah, nanašajočih se na nepošteno sojenje slovenskih sodišč, nekritično prezre tehtno pojasnilo sodišča prve stopnje v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da bi glede na možnost zakonske rehabilitacije po 2. točki četrtega odstavka 82. člena KZ-1 sodišče prve stopnje lahko obsodbo v zadevi I K 25987/2012 z dne 10. 8. 2012 izbrisalo že dne 5. 6. 2014, vendar le v primeru, da obsojeni v tem času ne bi bil obsojen za drugo kaznivo dejanje. Ker pa iz potrdila iz kazenske evidence za obsojenega izhajajo večkratne ponovne obsodbe za storitev kaznivih dejanj, izrečene v različnih sodnih postopkih pred sodišči prve stopnje (dne 25. 4. 2013, 6.12. 2013, 22. 10. 2015, 27. 9. 2022 in 21. 2. 2023), izpostavljena okoliščina možnost zakonske in sodne rehabilitacije ter posledično izbris obsodbe navkljub drugačnemu mnenju pritožnika izniči.

6.V zvezi s pritožbeno pričakovano sodno rehabilitacijo po 83. členu KZ-1 je v zaobid podvajanja dosledno povzeti prvostopenjsko pojasnilo v točkah 5 in 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer pritožbeno sodišče dodatno opozarja, da čas do nastopa popolne rehabilitacije ni odvisen samo od vrste in višine izrečene kazenske sankcije, temveč tudi od obstoja pozitivnih okoliščin, ki so na strani obsojenega nastopile po obsodbi. Drugače kot zakonska rehabilitacija je sodna rehabilitacija fakultativna in so je deležni tisti obsojeni, ki zanjo zaprosijo in ki izpolnjujejo dodatne zakonske pogoje. Kot upoštevni okoliščini zakon primeroma določa vedenje obsojenega po prestani kazni in naravo kaznivega dejanja, gotovo pomembna (druga) okoliščina pa je posebno ugodna ali neugodna prognoza, ki izhaja iz obsojenčevega vedenja v zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljevanju ZPKZ). Iz tega razloga si sodišče prve stopnje običajno pridobi poročilo ZPKZ, pri čemer pa obsojenčevo vedenje presoja glede na podatke policije o morebitnem obravnavanju obsojenega zaradi novih kaznivih dejanj ali prekrškov, poročilo probacijske enote oziroma centra za socialno delo ter druge dokaze.

7.Restriktivnost uporabe instituta sodne rehabilitacije, ki jo smiselno poudarja prvostopenjsko sodišče v izpodbijani odločitvi, in ugotovitev, da določba 83. člena KZ-1 predpisuje, da si obsojeni predčasno rehabilitacijo prisluži s pozitivnim ravnanjem, ki presega vzdržanje od storitve kaznivega dejanja, ima torej podlago tudi v pravni teoriji. Pritožbeno sodišče verjame, da je obsojeni zato, ker je zavedeno njegovo kaznovanje v evidenci, pod stresom v zasebnem življenju, pa tudi objektivno omejen na svoji poklicni poti. Vendar ne gre prezreti, da v danem primeru kazenska sankcija odraža med drugim težo storjenega kaznivega dejanja prikrivanja po petem, tretjem in prvem odstavku 217. člena KZ-1, ki v obravnavanem primeru pretehta pričakovane negativne posledice obsodbe na obsojenčevo osebno, družinsko in poklicno področje. Nenazadnje negativne posledice izrečene kazenske sankcije predstavljajo za storilca kaznivega dejanja pričakovano tveganje, zato posebej upoštevnih okoliščin za individualnega obsojenca pri presoji prošnje za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence ne morejo predstavljati. Odstop od načela enakosti pred zakonom v zvezi z izbrisom kazenskih obsodb iz evidence na podlagi sodne rehabilitacije je namreč upravičen le v posameznih primerih , ko so poleg splošnih pogojev iz 82. člena KZ-1 (potek časa, konformnost obsojenega in neobstoj varnostnih ukrepov) podani tehtni razlogi za predčasen izbris , ki upravičujejo krajše obdobje uradnega evidentiranja obsodbe v primerjavi s povprečnim obsojencem.

8.Sodno rehabilitacijo tako upravičuje bodisi obsojenčevo dobrodejno delovanje v odnosu do oškodovanca in v širšem socialnem okolju, ki je vrednostno več kot le njegova vzdržanost od ponovitve kaznivega dejanja, bodisi splet posebnih okoliščin, zaradi katerega vpis obsodbe v kazenski evidenci omejuje obsojenega pri uveljavljanju ali pridobivanju pravic bolj, kot je to običajno. Zgolj in izključno v takih razmerah je za uresničevanje kazenskopravne rehabilitacije gotovo bolj pravično individualizirano sodno presojanje kot togi zakonski roki. Izpostavljanje obsojenčevih osebnih okoliščin (med drugim, da je oče devetih otrok; da so mu sodišča uničila štiri zakonske skupnosti, posledično čemur je izgubil več 10 milijonov premoženja; da se je odločil odreči slovenskemu državljanstvu) pa ob skozi kazenske zadeve II K 21835/2010, II K 50173/2010, I K 31885/2014, I K 5793/2016 in I K 23291/2016 nedvomno izkazanem nadaljnjem večkratnem pravno nevzdržnem ravnanju obsojenega ne more imeti pritožbeno pričakovanega uspeha in upoštevne teže.

9.Za sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje ponudilo zadostne, tehtne in prepričljive razloge. Pri tem pritožbeno sodišče zgolj pripominja, v nasprotju s prepričanjem pritožnika, da je sodna odločitev ustrezno obrazložena, ko razumnega človeka prepriča, da je utemeljena; v situaciji, ko se je sodišče prve stopnje zadostno in smiselno opredelilo do okoliščin, ki jih je v prošnji navedel obsojeni, pa ni zaznati razumnega razloga, da bi se moralo izreči še do tistih, ki v postopku odločanja o predčasnem izbrisu niso bile izpostavljene.

10.Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa v smislu petega odstavka 402. člena ZKP ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa niso ovrgle niti laične pritožbene navedbe obsojenega A. A., je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11.Odločitev o obveznosti plačila sodne takse temelji na določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) in tar. št. 74013 Taksne tarife.

-------------------------------

1Enako Polegek B. v Šepec M. (ur.), Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, GVZaložba, Lexpera, Ljubljana 2021, str. 1016 in 1017.

2Tako Bele I., Kazenski zakonik s komentarjem, Splošni del, str. 563 in nasl., GV Založba Ljubljana 2001.

3Za prim. sklep VSM IV Kp 89740/2010 z dne 20. 6. 2013, sklep VSK Kp 51346/2010 z dne27. 10. 2016, sklep VSL II Kp 8305/2010 z dne 30. 3. 2016 in sklep VSL II Kp 88860/2010z dne 22. 2. 2018.

4Povzeto po Bele I., že cit., str. 564.