Po izrecni izključitvi po 346. členu ZFPPIPP sodišče ne daje posebnega soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP in torej lahko upravitelj sklene prodajno pogodbo o hitro pokvarljivem blagu brez njega. Zato pa mora že ob podaji predloga za prodajo premoženja zagotoviti, da ni sklenil prodajne pogodbe z osebami iz 337. člena ZFPPIPP.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je zakonsko določen termin hitro pokvarljivo blago nedoločen pojem, ki ga napolni sodna praksa. Pri tem je treba izhajati iz namena zakonodajalca in primerljive ureditve. Nedvomno je zakonodajalec pri opredelitvi hitro pokvarljivega blaga izhajal (tudi) iz živilske panoge, kjer je hitro pokvarljivo blago: hrana ali izdelek, ki se hitro pokvari zaradi bioloških, kemijskih ali fizikalnih dejavnikov (to je na primer meso, mleko, sveža zelenjava, rože in druge rastline ter podobno). Nedvomno tudi je, da žive živali zahtevajo hitro ukrepanje, ker se v primeru njihovega zanemarjanja lahko pokažejo posledice na njihovem zdravju in posledično nastaja škoda. Vendar pa je pri pojmu hitro pokvarljivo blago v kontekstu živih živali treba izhajati tudi iz drugih področnih predpisov, ki jih urejajo. To so predvsem predpisi s področja kmetijstva in prevozništva, kjer žive živali urejajo posebej, tudi če gre za rejne živali in so kot končni proizvod namenjene za meso, kar pa je nedvomno hitro pokvarljivo blago.
Pritožbi upnice se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se opravi prodaja naslednjega premoženja: čreda kuncev po predlogu upravitelja z dne 6. 10. 2025, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa (I.). Upravitelj mora premoženje iz 1. točke prodati na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja (II.).
2.Zoper takšen sklep se je pritožila upnica A. d. o. o. in navedla, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP) in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog stečajnega upravitelja za izdajo sklepa o prodaji z dne 6. 10. 2025 zavrne, oziroma podrejeno, da sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.
4.Upravitelj je dne 18. 11. 2025 vložil še eno vlogo, ki jo je poimenoval odgovor na pritožbo upnice, vendar je višje sodišče ni upoštevalo, ker je bila prepozna (drugi odstavek 344. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
5.Pritožba je utemeljena.
6.Sodišče prve stopnje je dne 3. 10. 2025 izdalo sklep, s katerim je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom in v 2. točki izreka ugotovilo, da je bil dolžnik ob izdaji tega sklepa vpisan v poslovnem registru kot podjetnik oziroma zasebnik s temi podatki: B. B. s. p., proizvodnja mesa, C. Upravitelj je z vlogo z dne 6. 10. 2025 predlagal izdajo sklepa o prodaji 10.396 kuncev, ki jih je stečajni dolžnik kot samostojni podjetnik gojil za proizvodnjo mesa, upravitelj pa jih je opredelil kot hitro pokvarljivo blago. Navedel je, da je živali treba hraniti in drugače vzdrževati, za kar je potrebno strokovno znanje, on pa je zanje prejel ponudbo za odkup po ceni 10.000 EUR ter predlagal odločitev o prodaji po 346. členu ZZFPPIPP. Alternativa bi bila prodaja primernih živali klavnicam in trgovinam, za ostale pa usmrtitev, kar bi pomenilo nižji finančni izplen.
7.Vrednost premoženja iz 2. točke prvega odstavka 346. člena ZFPPIPP lahko upravitelj oceni sam in kot izhaja in njegove vloge, ga je pri takojšnji prodaji ocenil po prejeti ponudbi nad 10.000 EUR. Sicer pa tudi zanj sodišče sprejme sklep o prodaji (330. člen ZFPPIPP), v katerem določi tudi način prodaje (1. točka drugega odstavka 331. člena ZFPPIPP) in če določi javno dražbo ali zavezujoče izbiranje ponudb, mora določiti še izklicno oziroma izhodiščno ceno ter znesek varščine (2. točka drugega odstavka 331. člena ZFPPIPP). Lahko pa o tem odloča, kot to določa četrti odstavek 346. člena ZFPPIPP, tudi tako, da mora upravitelj premoženje prodati na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja ter, kot sodišče prve stopnje razlaga to določilo, s tem odločitev o načinu prodaje in cene prepusti upravitelju (332. člen ZFPPIPP se pri prodaji tega premoženja ne uporablja). Upravitelj mora pri izbiri načina prodaje in določitvi prodajne cene ravnati z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje interese upnikov (drugi odstavek 98. člena ZFPPIPP). Premoženje mora prodati na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja in lahko pri tem izbere tako najmanj transparenten način, to je sklenitev neposredne pogodbe, kot najbolj transparenten način prodaje, javno dražbo.
8.Sodišče prve stopnje je še opozorilo, da je sprejelo upraviteljev predlog in s tem odgovornost za primeren način prodaje ter ceno prevalilo nanj. Sodišče prve stopnje se je strinjalo, da je treba kunce iz stečajne mase prodati čimprej in da zato za njihovo prodajo upravitelju ni treba čakati na pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka, kar bi sicer moral (drugi odstavek 330. člena ZFPPIPP, se po 2. točki drugega odstavka 346. člena ZFPPIPP v tem primeru ne uporablja).
9.Iz podatkov v spisu in sklepa o začetku stečajnega postopka izhaja, da je bil dolžnik ob uvedbi stečaja vpisan v poslovnem registru kot podjetnik. Določba 383. člena ZFPPIPP določa, da če v poglavju 5.11. ZFPPIPP ni drugače določeno, se za postopek osebnega stečaja smiselno uporabljajo pravila, določena v oddelkih 5.1. do 5.10. ZFPPIPP, torej določila o postopku stečajnega postopka nad pravno osebo. Izrecno pa je v 2. odstavku 383. člena ZFPPIPP določeno, da se ne uporabljajo posamezni členi, ki urejajo stečaj nad pravno osebo. Se pa tudi v primeru osebnega stečaja uporabljajo posebna pravila o prodaji določenega premoženja iz 346. člena ZFPPIPP.
10.Določba 346. člena ZFPPIPP določa, da se posebna pravila med drugim uporabljajo za prodajo hitro pokvarljivega blaga. Za prodajo tega premoženja se ne uporabljajo: drugi odstavek 327. člena (ocenjevanje vrednosti premoženja s pomočjo pooblaščenega ocenjevalca) in lahko vrednost tega premoženja oceni upravitelj, 329. člen (način prodaje premoženja), 332. (izklicna in izhodiščna cena), 333. člen. (varščina), 334. člen (javna dražba), 335. člen (vabilo k dajanju ponudb), 336. člen (drugi pogoji prodaje), 338. (ara), 341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe), drugi odstavek 330. člena (dovoljenje za pričetek prodaje pred s pravnomočnostjo sklepa o začetku stečajnega postopka) ZFPPIPP. Upravitelj mora premoženje iz 2. in 3. točke prvega odstavka 346. člena ZFPPIPP prodati na način, ki je primeren glede na lastnosti tega premoženja.
11.Za prodajo premoženja, ki se šteje za hitro pokvarljivo blago iz 2. točke 1. odstavka 346. člena ZFPPIPP, pa velja določba 337. člena, ki določa osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe. Stečajni dolžnik ne sme: skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja s stečajnim upraviteljem ali sodnikom, ki vodi postopek, ali z njima ožje povezano osebo ali pravno osebo, v kapitalu katere ima ta oseba delež (1. točka prvega odstavka 337. člena) ali skleniti pogodbe na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista v insolventnem dolžniku, z družbenikom, katerega delež v kapitalu stečajnega dolžnika je večji od 10 odstotkov, z osebo, ki ima v razmerju do teh oseb položaj ožje povezane osebe, ali s pravno osebo, v kapitalu katere ima ta oseba delež (2. točka prvega odstavka 337. člena). Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe s stečajnim dolžnikom dati pisno izjavo, da ni ovir za sklenitev pogodbe iz prvega odstavka 337. člena ZFPPIPP.
12.Po izrecni izključitvi po 346. členu ZFPPIPP sodišče ne daje posebnega soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP in torej lahko upravitelj sklene prodajno pogodbo o hitro pokvarljivem blagu brez njega. Zato pa mora že ob podaji predloga za prodajo premoženja zagotoviti, da ni sklenil prodajne pogodbe z osebami iz 337. člena ZFPPIPP.
Glede pritožbe upnice A. d. o. o.
13.Pritožnica navaja, da se je sodišče prve stopnje in tudi upravitelj napačno sklicevalo na 2. točko prvega odstavka 346. člena ZFPPIPP, ki se nanaša na hitro pokvarljivo blago, v tem primeru pa gre za čredo kuncev in torej za žive živali. Navaja, da gre pri določbi 346. člena ZFPPIPP za izjemo od splošnih pravil o prodaji premoženja v stečajnem postopku in je treba zato izraz hitro pokvarljivo blago tolmačiti restriktivno in v skladu z veljavnimi predpisi. Opozarja na Uredbo EU številka 1308/2013, ki v kmetijstvu v kontekstu žive živali ne šteje med hitro pokvarljivo blago. Zaključuje, da ker ne gre za hitro pokvarljivo blago iz 2. točke prvega odstavka 346. člena ZFPPIPP, ni dopustna uporaba določb ZFPPIPP, da za prodajo takšnega premoženja upravitelju ni treba čakati na pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka, kar bi sicer moral. Navaja še, da je odločitev upravitelja, da so kunci živa bitja in jih je zato nemudoma prodal, ker za njih ne more skrbeti do prodaje, napačen. Za žive živali je dolžan skrbeti njihov lastnik, to je B. B., ki jih je redil, in sicer na podlagi določil Zakona o zaščiti živali, Pravilnika o zaščiti rejnih živali, Zakona o živinoreji in drugih veljavnih predpisov. B. B. je pred podajo predloga za osebni stečaj dobro vedel, da je dolžan za te živali poskrbeti do njihovega prenosa na novega kupca ali do njihovega zakola, saj so živali imele dovolj zagotovljene krme. Pritožnik je namreč stečajnemu dolžniku dne 26. 9. 2025 financiral nakup krme za kunce v znesku 8.000 EUR, kar zadošča za okrog 23 dni. Družba D. d. o. o., ki je bila ustanovljena nekaj mesecev pred začetkom stečajnega postopka, je zgolj drugo ime za stečajnega dolžnika. Če so bila na družbi D. d. o. o. na razpolago sredstva tako za odkup črede kuncev kot za njeno nadaljnjo vzrejo, je torej stečajni dolžnik imel sredstva in način za zagotovitev potrebne skrbi za živali. Potreba po nujnem ukrepanju je bila umetno ustvarjena s ciljem, da ne omogoči nobenih drugih ponudnikov in načinov prodaje, kot zgolj s prodajo družbi D. d. o. o., ki že deluje na naslovu stečajnega dolžnika v kratkem času in po nizki ceni, kar je v škodo stečajnih upnikov, premoženje stečajne mase pa je s tem pridobil sam stečajni dolžnik.
14.Pritožnik tudi navaja, da je bila ponujena cena za odkup v znesku 10.000 EUR bistveno prenizka. Pritožnik navaja, da je stečajni upravitelj najprej E. E. potrdil ogled kuncev z dne 13. 10. 2025, potem pa je ogled preklical. Potencialni kupec E. E. je izrazil razočaranje nad takšnim ravnanjem stečajnega upravitelja in mu sporočil, da bi bili kunci vredni najmanj 60.000 EUR in poudaril, da izpostavljati vrednost krme proti dejanski vrednosti kuncev ni utemeljeno, saj je strošek hrane zanemarljiv glede na razliko v kupnini. Upravitelju je bil tudi sporočen interes ne le E. E. za nakup vse črede kuncev, ampak tudi družbe F., vendar upravitelj ni želel počakati na ogled s strani navedene družbe, kakor tudi ne na oddajo njihove ponudbe. Navaja tudi, da bi bilo možno takoj 5.000 kuncev prodati kot meso, kar bi lahko prineslo znesek 75.000 EUR.
15.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je zakonsko določen termin hitro pokvarljivo blago nedoločen pojem, ki ga napolni sodna praksa. Pri tem je treba izhajati iz namena zakonodajalca in primerljive ureditve. Nedvomno je zakonodajalec pri opredelitvi hitro pokvarljivega blaga izhajal (tudi) iz živilske panoge, kjer je hitro pokvarljivo blago: hrana ali izdelek, ki se hitro pokvari zaradi bioloških, kemijskih ali fizikalnih dejavnikov (to je na primer meso, mleko, sveža zelenjava, rože in druge rastline ter podobno). Nedvomno tudi je, da žive živali zahtevajo hitro ukrepanje, ker se v primeru njihovega zanemarjanja lahko pokažejo posledice na njihovem zdravju in posledično nastaja škoda. Vendar pa je pri pojmu hitro pokvarljivo blago v kontekstu živih živali treba izhajati tudi iz drugih področnih predpisov, ki jih urejajo. To so predvsem predpisi s področja kmetijstva in prevozništva, kjer žive živali urejajo posebej, tudi če gre za rejne živali in so kot končni proizvod namenjene za meso, kar pa je nedvomno hitro pokvarljivo blago. Žive živali urejajo predpisi o zaščiti živali, veterinarskih merilih, transportih živali in prometu z živimi živalmi. Tudi na ravni evropske zakonodaje1 žive živali niso opredeljene kot hitro pokvarljivo blago. Slovenski Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)2 v 21. točki 5. člena določa, da so rejne živali kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci, kožuharji in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene. Torej so kunci opredeljeni kot živali in s tem kot čuteča bitja iz 1. člena ZZZiv.
16.Glede na navedeno ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da gre pri kuncih za hitro pokvarljivo blago in s tem za pravilen predlog upravitelja za prodajo po 346. členu ZFPPIPP.
17.Mogoče pa je pritrditi stališču upravitelja, da je treba za živali poskrbeti v skladu z določbo 7. člena ZZZiv, to je hitro in skrbno.
18.Kot je bilo uvodoma že navedeno, gre pri tem osebnem stečaju za stečaj podjetnika in tako ne drži stališče upravitelja, da v tem primeru ni mogoče nadaljnje poslovanje dolžnika, saj po 6. točki 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP za postopek osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika ne veljajo določbe od 316. do 319. člen ZFPPIPP, kar po nasprotnem razzlogovanju pomeni, da veljajo za postopek osebnega stečaja nad podjetnikom. Določbe od 316. do 319. člena ZFPPIPP urejajo končanje nujnih poslov in nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika. Tudi določbe od 389.a do 389.c člena ZFPPIPP določajo posebne pogoje za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika. Pritožbeno sodišče tako ne more slediti upravitelju, da nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, katerega glavni posli so bili reja kuncev in njihova prodaja, ne bi bilo mogoče. Poleg tega določba 46.a člen ZZZiv določa tudi globo za skrbnika živali, ki mora med drugim poskrbeti za bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji (7. člen ZZZiv).
19.Pritožbeno sodišče zaključuje, da v primeru prodaje živih živali ni mogoče uporabiti določil 346. člena ZFPPIPP o posebnih pravilih prodaje premoženja stečajnega dolžnika. Ker je sodišče prve stopnje uporabilo napačno materialno pravo glede načina prodaje po 331. členu ZFPPIPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. V nadaljnjem postopku naj upravitelj predlaga prodajo po pravilnem postopku. Pritožbeno sodišče še pripominja upoštevaje navedbe upnika o povezanosti kupca in osebnega dolžnika<sup>3</sup> naj sodišče prve stopnje upravitelja pozove, da pred sklenitvijo prodajne pogodbe pojasni morebitne ovire za njeno sklenitev iz 337. člena ZFPPIPP in priloži izjavo kupca iz drugega odstavka 337. člena ZFPPIPP.
20.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep ter ga vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (smiselno drugi odstavek 350. člena in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
-------------------------------
1Npr. Uredba EU 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Uredba (ES) 1/2005 o zaščiti živali med prevozom idr.
2Uradni list RS, št. 38/13 - uradno prečiščeno besedilo, 21/18 - ZNOrg, 92/20, 159/21, 109/23, 12/25 - odl. US in 60/25.
3Pritožnica navaja, da je družba D., proizvodnja in trgovina in druge storitve, d. o. o., ki je 10.396 kuncev kupila za ceno 10.000 Eur (kar je 0,96 EUR za kunca), bila ustanovljena nekaj mesecev pred začetkom stečajnega postopka, to je 20. 3. 2025 na naslovu stečajnega dolžnika. Pred začetkom stečajnega postopka so se začela preusmerjanja poslovanja ali finančnih tokov stečajnega dolžnika na navedeno vzporedno ustanovljeno pravno osebo. Edini družbenik in direktor D. d. o. o., G. G., ki je bil računovodja stečajnih dolžnikov H. B., s. p. in B. B. s. p. do začetkov postopka osebnega stečaja in sedaj vodi računovodstvo tudi za stečajnega dolžnika. Na družbi D. d. o. o. se dejavnost kunčjereje izvaja z istimi osebami, ki so to delo opravljale za stečajnega dolžnika H. B. in B. B., opravlja se v istih prostorih in z isto opremo kot je to dejavnost opravljal stečajni dolžnik. Pritožnik upravitelju očita, da bi se lahko prodaja izvedla po normalnih pogojih najboljšemu upniku in da je s takšnim ravnanjem upravitelj upnike oškodoval.