Jedro

Ker je izvršitelj iz prejete kupnine za prodano premičnino najprej poplačal svoje stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem in prodajo, upnik res ni stroškov neposredno plačal izvršitelju, vendar pa na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Upnik je namreč posledično iz kupnine na račun izterjevane terjatve prejel nižji znesek, torej so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnji postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 10. 7. 2013. Ugotovilo je, da iz poročila izvršitelja z obračunom z dne 1. 7. 2013, ki je postal dokončen 11. 7. 2013, izhaja, da si je izvršitelj v skladu s prvim odstavkom 97. člena ZIZ iz prejete kupnine najprej poplačal svoje stroške v znesku 593,73 EUR, preostanek kupnine v znesku 5.406,27 EUR pa nakazal upniku. Sodišče prve stopnje je štelo, da navedeni stroški upniku dejansko niso nastali, saj si jih je izvršitelj pokril iz prejete kupnine in upnik ni upravičen do njihovega povračila. Zoper ta sklep se pritožuje upnik po pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da navaja, da so stroški izvršitelja bili potrebni, saj je predlagal izvršbo z rubežem in prodajo premičnin. Slednja je bila uspešna, izvršitelj pa si je z izkupičkom od prodaje pokril izvršilne stroške, preostanek pa nakazal upniku. Ker je šlo za stroške potrebne za izvršbo, bi jih moralo sodišče v skladu z 38. členom ZIZ priznati. Upnik je zaradi plačila stroškov izvršitelja prejel manjši znesek iz naslova kupnine. Izvršilni stroški so tako upniku nastali in jih je tudi plačal, in sicer tako, da je prejel kupnino od prodaje premičnine, zmanjšano za izvršilne stroške. Zato je nepravilno stališče naslovnega sodišča, da navedeni stroški upniku naj sploh ne bi nastali. Uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj so razlogi v sklepu nejasni oziroma sami s seboj v nasprotju, saj ne drži navedba sodišča, da naj upniku stroški ne bi nastali.

Pritožba je utemeljena.

Ni se sicer mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da so si razlogi v sklepu sami s sabo v nasprotju in da so nejasni, saj je iz njih jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje štelo, da priglašeni stroški upniku niso nastali, ker si jih je izvršitelj pokril iz prejete kupnine in da upnik ni upravičen do njihovega povračila, ker mu dejansko niso nastali. Vendar pa upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšna ugotovitev sodišča prve stopnje napačna. Stroški, ki so predmet izpodbijane odločitve, temeljijo na Poročilu o opravljenih dejanjih in obračunu plačila za delo izvršitelja z dne 1. 7. 2013 (list. št. 154). Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je na obračunu pristavek, da je zarubljena premičnina bila prodana za ceno 6.000,00 EUR, da je bil znesek v višini 5.406,27 EUR nakazan upniku, svoje stroške pa je izvršitelj zadržal. Ker je izvršitelj na podlagi tretjega odstavka 38.c člena ZIZ in prvega odstavka 97. člena ZIZ iz prejete kupnine za prodano premičnino najprej poplačal svoje stroške, ki so nastali s predmetnim rubežem in prodajo, upnik res ni neposredno plačal izvršitelju v smislu prvega odstavka 38. člena ZIZ, vendar pa na tej podlagi ni mogoče zaključiti, da upnik nastanka stroškov iz tega razloga ni izkazal. Upnik je namreč posledično iz kupnine na račun izterjevane terjatve prejel nižji znesek, torej so mu stroški z delom izvršitelja tudi dejansko nastali.

Prvi odstavek 38. člena ZIZ določa, da izvršilne stroške najprej plača upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V skladu z določbo 293. člen ZIZ so stroški izvršilnega postopka tudi stroški v zvezi z delom izvršitelja. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so stroški potrebni za izvršbo in ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali. Upnikova dolžnost je, da priglašene stroške določno označi in opredeli.

Odločanje o nastalih nadaljnjih izvršilnih stroških poteka v dveh fazah, in sicer se najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini (prim. Ude in ost., Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 59). Ker je izvršitelj svoje stroške dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano premičnino, je s tem dolžnik stroške izvršitelja posredno že plačal izvršitelju, jih dolžniku v (ponovno) plačilo sicer ne bo mogoče naložiti, kljub temu pa bo te stroške treba odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške, saj bodo del odločanja o končnem obračunu (poplačilu) terjatve. Sodišče prve stopnje pa zaradi napačnega izhodišča glede (ne)izkazanosti nastanka teh stroškov o njihovi višini (odmeri) ni odločalo, na kar upnik v pritožbi utemeljeno opozarja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na zgoraj navedeno stroške, nastale z delom izvršitelja, odmeriti ob upoštevanju 38. člena ZIZ. Pred tem pa bo moralo tudi preveriti, ali je izvršitelj pred poplačilom svojih stroškov postopal v skladu s tretjim odstavkom 97. člena ZIZ in obračun vročil tudi dolžniku, saj ima v skladu s četrtim odstavkom 97. člena ZIZ tudi dolžnik pravico vložiti zahtevo, da o obračunu terjatve odloči sodišče. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločitev.