Jedro

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati.

Izrek

1. Pritožba upnice se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče v skladu z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) na podlagi dolžnikovega ugovora razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine istega sodišča v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (pod 2. točko izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo to sodišče v pravdnem postopku.

Zoper ta sklep je upnica dne 30.05.2007 vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da se dolžnikov ugovor zavrne kot neutemeljen in dolžniku naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve višjega sodišča dalje. V pritožbi je navedla, da je sodišče napačno presodilo 53. člen ZIZ, ki določa, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in predložiti dokaze. V nasprotnem primeru se ugovor šteje kot neutemeljen. Ker dolžnik v ugovoru ni predložil nobenih dokazil, bi ga sodišče moralo zavrniti. Pritožnica je navedla še, da je bilo vozilo ob vrnitvi v precej slabem stanju in poškodovano, ob prodaji vozila pa so ugotovili še, da je bila pokvarjena tudi vodna črpalka in so zato morali izvesti popravila, zaradi česar je bilo potem to vozilo prodano po nižji vrednosti.

Pritožba je bila vročena dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

K 1. točki izreka tega sklepa Pravna podlaga za odločanje v predmetni izvršilni zadevi je podana v določbah 53. in 62. člena ZIZ. V 2. odstavku 53. člena ZIZ je določeno, da mora biti dolžnikov ugovor obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. V določbi 1. odstavka 61. člena ZIZ pa je določeno, da se dolžnikov ugovor v primeru, da ta izpodbija sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine (kar je v skladu z 2. odstavkom 23. člena ZIZ tudi izpisek iz poslovnih knjig) v delu, s katerim mu je naložena poravnava terjatve, šteje za obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.

Po citirani določbi 1. odstavka 61. člena ZIZ dolžniku tako ni potrebno predložiti dokazov, kot je določeno v 53. členu ZIZ, na katerega se napačno sklicuje pritožnica, ampak zadostuje, da predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Ugovor je upoštevaje takšna zakonska določila neobrazložen samo v primeru, da ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov, ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik ugovarja zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, pa je treba pri ocenjevanju kriterijev obrazloženosti ugovora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov o tem v izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev (tako Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi opr. št. Up-854/05 z dne 07.02.2007) Dolžnik je z ugovornimi trditvami, da ni ničesar dolžan, saj so mu ob vračilu avtomobila rekli, da je njegova vrednost 900.000,00 SIT, kasneje pa je bil avto ocenjen in prodan za manjšo vrednost, v svojem laičnem ugovoru zanikal obstoj temelja za nastanek terjatve, pri tem pa se je smiselno skliceval na svojo lastno izpovedbo. Glede na takšne okoliščine, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, ko je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen v smislu 2. odstavka 62. člena ZIZ in sklep v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo, glede zahtevka in stroškov pa odločilo, da bo o njih odločalo prvostopenjsko sodišče v pravdnem postopku.

Sodišče druge stopnje je pri odločanju opravilo tudi preizkus izpodbijanega sklepa iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Pri tem ni zasledilo nobenih nepravilnosti pri uporabi materialnega prava niti postopkovnih določb, zaradi katerih bi moralo drugače odločiti in je zato ob uporabi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka tega sklepa Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povračila stroškov v zvezi s pritožbo (določba 5. odstavka 38. člena ZIZ).