Jedro

Drugi odstavek 189. člena ZIZ določa, da se dražba konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba in to ne glede na to, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, saj določba drugega odstavka 189. člena ZIZ ne predpisuje nikakršne izjeme. Smisel navedene določbe je v tem, da se omogoči pridobitev ugodnejše ponudbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino last dolžnice M.L. do 1/1 vpisane v vl. št. 1254 k.o. ... parc. št. ..., domaknilo najugodnejšemu ponudniku M.K. za ceno 4.200,00 EUR. Zemljiški knjigi je odredilo izbris vpisanih pravic in bremen, ponudniku pa odredilo rok za položitev preostanka kupnine in ga poučilo o posledicah opustitve.

Proti takemu sklepu se je I.L., ki je kot ponudnik sodeloval na drugi javni dražbi obravnavane izvršbe, pravočasno pritožil. Sodišču prve stopnje očita nepravilno uporabo določb 183. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ter zmotno uporabo materialnega prava s tem, ko je ponudniku M.K. dopustilo udeležbo na dražbi kljub temu, da je zamudil na drugi narok za prodajo nepremičnine. Nepravilno ravnanje sodišča prve stopnje vidi tudi v tem, da dražbe ni takoj zaključilo, temveč je po njegovi ponudbi, ki je bila tedaj ponudba edinega navzočega ponudnika, čakalo še 10 minut, v okviru katerih je M.K. ponudil višjo ceno. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se naj prodajana nepremičnina za ceno 4.172,93 EUR domakne njemu kot najugodnejšemu ponudniku in se mu priznajo stroški tega pritožbenega postopka.

Pritožbenih odgovorov ni bilo.

Pritožba ni utemeljena.

Smisel javne dražbe je ravno v tem, da se z njo doseže čim višja cena prodajane nepremičnine, tako da bo mogoče iz položene kupnine poplačati upnike (člen 196 ZIZ) oziroma prednostno stroške izvršilnega postopka, davke in terjatve po vrstnem redu poplačil določenem v 197. členu ter 198. členu ZIZ. Izvršilno sodišče, ki dražbo izvaja na prodajnem naroku, je dolžno paziti na njeno pravilnost in zakonitost. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v konkretni izvršilni zadevi dražbo, ki se je izvajala na drugem prodajnem naroku, pravilno opravilo in ne, da bi pri tem kršilo določbe 183. člena ZIZ, kakor mu neutemeljeno očita pritožba.

Ponudnik M.K. je, kakor izhaja iz zapisnika o naroku za drugo prodajo, na prodajni narok, ki je bil razpisan za 11.01.2008 s pričetkom ob 12.00 uri, res zamudil. Pravočasno pa se je udeležil dražbe, ki se je na tem naroku opravila. Sodišče prve stopnje je namreč odredilo, da se dražba začne ob 12.04 uri zatem pa, ker je navzoči ponudnik I.L. ponudil kupnino v višini 4.172,93 EUR še odredilo, da se z zaključkom dražbe počaka 10 minut, to je do 12.15 ure. Taka odredba je bila pravilna, saj drugi odstavek 189. člena ZIZ določa, da se dražba konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba in to ne glede na to, če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik, saj določba drugega odstavka 189. člena ZIZ ne predpisuje nikakršne izjeme. Smisel navedene določbe je namreč ravno v tem, da se omogoči pridobitev še ugodnejše ponudbe. To pa lahko da tisti ponudnik, ki je skladno določbi prvega odstavka 185. člena ZIZ, pravočasno položil določeno varščino in ni oseba iz 187. člena ZIZ ter se je dražbe udeležil v času odrejenih deset minut (drugi odstavek 189. člena ZIZ). Kakor izhaja iz zapisnika o opravljenem drugem prodajnem naroku, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ponudnik M.K. izpolnjuje navedene pogoje, zato mu je utemeljeno dopustilo podati ponudbo, saj se je dražbe udeležil ob 12.09 uri in je takoj ponudil kupnino v višini 4.200,00 EUR. Torej je ugodnejšo ponudbo dal v času desetminutnega zakonskega roka.

Po dani ponudbi M.K. je sodišče prve stopnje odredilo nov desetminutni rok v katerem sta navzoča ponudnika imela možnost dati še ugodnejšo ponudbo. Torej je bila sedanjemu pritožniku dana možnost dati še ugodnejšo ponudbo od ponudbe M.K. Ker pa tega ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je najugodnejšo ponudbo za nakup prodajane nepremičnine dal M.K..

Po obrazloženem, ko pregled zadeve ni pokazal kakšne po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb postopka in ne zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 366 ZPP in 15 ZIZ), odločiti tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima, ob povsem neuspešni pritožbi, podlago v določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP ter členom 15 ZIZ.