Jedro

Do motenja posesti je prišlo, ko je tožnik ugotovil motenje, ko se je njegov mejni zid sesul in ne takrat, ko je toženec kopal jarek na svoji parceli, zato je rok za vložitev motenjske tožbe začel teči od dneva sesutja in ne od dneva izkopa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženca s tem, da je prvotoženi po naročilo drugotoženke izvršil izkop tožnikovega zidu, ki razmejuje parcelo št. 3019/2 od parcele 3021/1 na dolžini 18 m od točke stičišča parcel št. 3019/3 ter 3021/1 in 3019/2 vse k.o. Š. označene v mapni kopiji, ki je sestavni del tega sklepa s črko A proti severozapadu do točke B in da se je v mesecu decembru 1999 izkopani zid na dolžini 7 m zrušil na parcelo št. 3021/1 v preostali dolžini pa se je nagnil v isto parcelo ter se utegne vsak trenutek zrušiti, motila tožnika v njegovi mirni posesti zidu. Tožencema je naložilo, da sta dolžna porušeni in nagnjeni zid vzpostaviti v prvotno stanje in se v bodoče vzdržati takih in podobnih posegov, vse v roku 8 dni. Tožencema je še naložilo, da sta dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka, v skupnem znesku 152.023,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od dneva zamude do plačila. Proti temu sklepu sta vložila toženca pritožbo, v kateri uveljavljata vse pritožbene razloge. Najprej izpodbijata sklep iz razloga, ker sodišče ni sledilo ugovoru zastaranja, ki sta ga utemeljila z dejstvom, da je prvi toženec jarek izkopal v mesecu septembru 1999. Do sesutja zidu pa je prišlo ob močnem deževju šele v mesecu decembru, to je več kot dva meseca po dejanju. Kdaj je točno prišlo do sesutja so bile izpovedi različne. Dejansko stanje glede tega dejstva je zato po mnenju pritožbe zmotno ugotovljeno. Vse do izkopa v mesecu septembru do decembra 1999 se z zidom glede zrušitve ali nagnitve ni nič zgodilo. Druga toženka je opazila, da se je zid zrušil šele na miklavževo, to je 6. decembra. Če bi držala ugotovitev sodišča, da je bil izkop jarka razlog za sesutje zidu, pa bi do tega gotovo prišlo že najkasneje ob prvem dežju po izkopu, ki ga glede na jesenski čas ni bilo malo, ne pa šele več kot dva meseca kasneje. Izvedenec Š. si je kraj in stanje zidu ogledal več kot leto dni po izkopu, zato to stanje ni relevantno. Pravi vzrok za sesutje je lahko ugotovil le izvedenec D., ki si je zid ogledal že 08.03.2000 in ugotovil, da je zid na več mestih počen. Oba izvedenca sta si enotna, da je zid neprimerno in nestrokovno sezidan, zaradi česar je v razpadajočem stanju. Do sesutja je prišlo na tistem mestu, kjer ima tožnik poleg zidu parkiran traktor in dva pluga, ki ob vožnji povzročajo tresljaje, kar je zagotovo botrovalo zrušitvi zidu. Toženka pa je izpovedala, da je tudi sama videla, kako je tožnik namenoma udarjal ob zid, da bi se ta zrušil. Tudi višji teren na strani tožnikov je zagotovo pripomogel k zrušitvi in nagibu zidu na parcelo tožene stranke. Poleg tega je potrebno upoštevati še vpliv plastinjakov in rastočih dreves ob zidu na tožnikovi strani. Ker je prišlo do sesutja zidu na mestu, kjer se vse naštete stvari nahajajo, sta toženi stranki prepričani, da je izključni razlog za sesutje na strani tožeče stranke in v sami kvaliteti zidu, ne pa v izkopu jarka, ki se nahaja v pretežni dolžini zidu, kjer ni prišlo do sesutja. Sicer pa vzpostavitev porušenega in nagnjenega zidu v prvotno stanje niti ni mogoča, saj je bila prvotna postavitev tako nesolidno izvedena, da je to nemogoče in nesmiselno ponovno storiti. Škoda, ki je nastala zaradi prevrnitve zidu, ki je toženca nista povzročila, je zaradi slabe kvalitete zidu neznatna, s postavitvijo novega zidu pa bi tožnik pridobil večjo korist kot jo je imel doslej, do česar pa ni upravičen. Toženca zato predlagata, da pritožbeno sodišče njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Pritožba ni utemljena. Sodišče prve stopnje je pravočasnost vložitve tožbe pravilno preiskusilo. Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) v 77. členu določa, da je mogoče sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti zahtevati v 30-tih dneh od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, od kar je motenje nastalo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je do obravnavanega motenja prišlo, ko se je zid sesul in nagnil, to je bilo nesporno v mesecu decembru 1999. Tožnik je tožbo vložil 23.12.1999, kar je pred iztekom zgoraj navedenega zakonskega (prekluzivnega in ne zamudnega, kot zmotno navaja pritožba) roka. Do motenja je dejansko prišlo, ko je tožnik ugotovil motenje posesti, torej ko se je obravnavani zid sesul in ne z izkopom jarka, saj tožnika kopanje jarka tožencev na njuni parceli ni v ničemer motilo. Vzrok za takšno posledico na spornem zidu je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku tudi dovolj zanesljivo ugotovilo, saj si je sodni izvedenec ogledal zid in strokovno prepričljivo pojasnil, da je do delnega sesutja in nagnjenja zidu prišlo prav zaradi dejanja tožencev, ki sta z izkopom oslabila oslonitev zidu ob jarku, saj je ta delno segel pod dno temelja zidu. Mnenje, ki sta ga pred pravdo pridobila toženca, ni izvedeniško mnenje, saj gre za mnenje izdelano po njunem naročilu. Izvedeniško mnenje v smislu določb ZPP je le tisto, ki ga po naročilu sodišča izdela sodni izvedenec (člen 244 ZPP). Pritožbene trditve, da je do sesutja prišlo zaradi nekvalitetne izvedbe zidu, ne pa zaradi izkopanega jarka, ob gornjih dokazih, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, ne morejo omajati izpodbijane odločitve. Neutemeljeno pa pritožba še navaja, da vzpostavitev porušenega in nagnjenega zidu v prvotno stanje ni mogoča oziroma, da bi s sanacijo zidu bil tožnik okoriščen. Tožencema je s sklepom sodišča prve stopnje naloženo le, da vzpostavita prejšnje stanje, to pomeni, da morata nazaj postaviti tisti del zidu, ki je porušen na njuno parcelo in ustrezno nazaj podpreti mejni zid, ki je nagnjen v to parcelo. To pa ni nemogoče, kot trdi pritožba. Tožencema tudi ni naloženo, da postavita nov zid kot protispisno trdita v pritožbi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP).