Jedro

Umik tožbe je jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožeče stranke, da umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če toženec v to privoli, kadar je njegova privolitev potrebna - 2. odstavek 188. člena ZPP) izdaja sklepa o ustavitvi postopka (3. odstavek 188. člena ZPP). V vlogi je tožeča stranka predlagala, da sodišče "postopek takoj in brez odlašanja ustavi do rešitve opisanega problema zlorabljanja postopkov za vročitev sodne pošte". Čeprav je ustavitev postopka posledica umika tožbe (3. odstavek 188. člena ZPP) in ne prekinitve postopka (pravne posledice prekinitve postopka določa 207. člen ZPP), ni mogoče šteti, da je tožeča stranka podala jasno in nedvoumno izjavo o umiku tožbe. Pritrditi je treba pritožbi, da je ustavitev postopka predlagana kot začasen ukrep - do rešitve problema, ki ga tožeča stranka pojasnjuje v svoji vlogi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožba z dne 11.9.2001 umaknjena in se pravdni postopek ustavi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je izpodbijani sklep vročalo direktno tožencu, ne pa njegovemu pooblaščencu. V vlogi - predlogu za ustavitev postopka, ki ga je dne 14.1.2004 poslal sodišču, toženec predlaga, naj sodišče postopek ustavi do rešitve problema zlorabljanja postopkov za vročitev sodne pošte, kot ta izhaja iz vsebine vloge. Tožnikov laični predlog je mogoče razumeti kot začasen ("do rešitve") in smiselno ne pomeni umika tožbe temveč le predlog za prekinitev postopka. Predlog je vložil le drugi tožnik, ne pa tudi prva tožnica. Na podlagi aktivnosti le ene osebe na strani tožeče stranke sodišče ne more šteti tožbe za umaknjeno in ustaviti postopek. Sodišče je pooblaščencu toženca poslalo predlog drugega tožnika brez pravnega pouka, da se bo štelo, da toženec privoli v umik, če v roku 15 dni ne bo podal izjave v zvezi z umikom. Toženec se je v obravnavanje glavne stvari že spustil, predlog z dne 9.1.2004 pa je štel kot predlog za prekinitev postopka, nikakor pa ne kot umik tožbe. Tako svoje vloge ni označil niti drugi tožnik. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča, da je bil predlog na ustavitev postopka vročen toženi stranki skladno s

188. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niti niso bili izpolnjeni pogoji za umik tožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Res je bil izpodbijani sklep vročen toženi stranki neposredno, kar ni pravilno glede na to, da ima v postopku pooblaščenca (1. odstavek

137. člena ZPP). Vendar pa je pooblaščenec pravočasno vložil pritožbo zoper izpodbijani sklep, kar pomeni, da ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Pritožba neutemeljeno meni, da je vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 14.1.2004 vložil samo drugi toženec. Takoj na začetku vloge je namreč drugi toženec zapisal, da vlogo vlaga kot stranka in kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe GS 5 S. k.d., torej jo je podpisal v vlogi obeh tožnikov. Pač pa pritožba utemeljeno trdi, da predloga tožeče stranke iz te vloge ni mogoče šteti za umik tožbe. Umik tožbe je namreč jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožeče stranke, da umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če toženec v to privoli, kadar je njegova privolitev potrebna - 2. odstavek 188. člena ZPP) izdaja sklepa o ustavitvi postopka (3. odstavek 188. člena ZPP). V vlogi je tožeča stranka predlagala, da sodišče "postopek takoj in brez odlašanja ustavi do rešitve opisanega problema zlorabljanja postopkov za vročitev sodne pošte". Čeprav je ustavitev postopka posledica umika tožbe (3. odstavek 188. člena ZPP) in ne prekinitve postopka (pravne posledice prekinitve postopka določa 207. člen ZPP), ni mogoče šteti, da je tožeča stranka podala jasno in nedvoumno izjavo o umiku tožbe.

Pritrditi je treba toženi stranki, da je ustavitev postopka predlagana kot začasen ukrep - do rešitve problema, ki ga tožeča stranka pojasnjuje v svoji vlogi. Ker izjava tožeče stranke ni povsem jasna, si je tudi tožena stranka vročeno vlogo lahko utemeljeno razlagala kot predlog za prekinitev postopka, zaradi česar ni podala izjave o (ne)privolitvi v umik tožbe, do katere je sicer upravičena po 2. odstavku 188. člena ZPP, pa tudi sodišče prve stopnje je ob vročitvi vloge tožeče stranke ni pozvalo na izjavo v smislu 2. odstavka 188. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določilo 188. člena ZPP, ko je nejasno vlogo tožeče stranke štelo za umik tožbe, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar v pritožbenih navedbah tožena stranka tudi uveljavlja. Zato je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 366. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.