Jedro

Tožnik je dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa. Do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 150210/2013 z dne 16.10.2013 ostane v celoti v veljavi v prvi in tretji alinei sklepa in je toženec dolžan tožniku v roku osem dni plačati 2.605,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.2012 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 109,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.10.2013 dalje do plačila; pobotni ugovor toženca je zavrnilo; odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati pravdne stroške v višini 606,18 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka - sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpostavlja, da tožnik ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvajalca prevzetega posla – sečnje lesa, da je zavajal sodišče, da je možno opravljati poklic sekača le v eni osebi, v ekipi za sečnjo morajo biti vsaj trije delavci s preverjenim znanjem. Sodišče bi moralo zaslišati predlagani priči A. A. in B. B., ki bi izpovedala o čiščenju sečišč in nakladalne rampe. Ponovno izpostavlja že v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavljene pogodbene kršitve tožnika. Graja presojo sodišča prve stopnje, ki ni sledilo njegovim izpovedbam o uporabni vrednosti vej, iz katerih lahko izdelaš sekance ter o kršitvah SIST EN standardov pri krojenju dreves, napačno pa je sledilo izpovedbam tožnika in prič, ki so po njegovem mnenju vse izpovedovale netočno in nestrokovno. Sodišče bi moralo angažirati izvedenca gozdarske stroke, ki bi lahko nepristransko pojasnil strokovne formulacije.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta dne 14.12.2011 sklenili pogodbo o poseku lesa, s katero se je tožnik kot izvajalec zavezal opraviti posek dreves po odmeri in odkazu predstavnika Zavoda za gozdove … na parcelah št. 1 in 2 k. o. X, obe v lasti toženca, v skladu z odločbama Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota … št. 3408-07-0824-CO11/11 z dne 28.10.2011(1) in št. 3408-07-0824-A090/11 z dne 15.11.2011(2), ki obe, med drugim, določata tudi, da je potrebno po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče skladno s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov (Ur. l. RS, št. 55/94 s spremembami in dopolnitvami). Pravdni stranki sta se dogovorili tudi, da tožnik vzpostavi primerno stanje tudi na parceli št. 3 k. o. X, ki je bila uporabljena za nakladalno rampo. Toženec je tožnika tudi pooblastil za zastopanje pred organi Zavoda za gozdove ter za podpis vseh dokumentov, ki se morajo izpolnjevati s strani odkupa lesnega asortimana, pa tudi, da ga zastopa pri prevzemu odkupljene količine lesnih arsortimanov s strani Gozdnega gospodarstva ...(3) Tožnik je delo v dogovorjenem roku, do 31.3.2012, opravil in tožencu dne 5.6.2012 izdal račun v vrednosti 10.605,62 EUR, ki ga je toženec plačal v višini 5.000,00 EUR, po prvem opominu z dne 30.7.2012 pa še v višini 3.000,00 EUR. Preostalega plačila v znesku 2.605,62 EUR ni poravnal, kljub ponovnemu pozivu tožnika z dne 13.8.2012. Pojasnil je, da tožnik dela ni opravil profesionalno, ni dovolj skrbno preverjal vrste asortimana lesa, zaradi česar je prišlo do manjka lesa, ni očistil sečišč in nakladalne rampe, dela ni opravil pravočasno, iz lesa, ki je ostal v gozdu bi lahko pridobil sekance in pelete. V posledici mu je nastala škoda v višini 14.303,84 EUR, ki jo je ugovarjal v pobot. 6. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, pobotni ugovor pa zavrnilo. Odločitev je materialnopravno pravilna, sodišče prve stopnje je v okviru trditvene in dokazne podlage pravdnih strank tudi dejansko stanje pravilno in dovolj popolno ugotovilo, sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, da jo je mogoče preizkusiti, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Razloge sodišča prve stopnje za odločitev pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja:

7. Med pravdnima strankama je bila sklenjena podjemna pogodba. Z njo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je tožnik svoje delo opravil pravočasno (tega pritožba niti ne izpodbija) in v skladu z dogovorom. Na podlagi izpovedb prič – strokovnjakov lesne stroke (inženirja gozdarstva in gozdarski tehnik) in listinske dokumentacije, je utemeljeno zaključilo, da je tožnik dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa, pa tudi, da do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo (v pogodbi okoli 500 m3 lesa, dejansko vsaj 630,69 m3 lesa). Razlogi sodišča prve stopnje kot jih poda v 9. točki obrazložitve, so povsem prepričljivi in jih pritožbeni očitki ne morejo omajati. Ti se nanašajo predvsem na domnevno nestrokovno izpovedbo prič ter napačno oceno sodišča prve stopnje glede faz poseka, pri čemer je bil toženec s strani sodišča prve stopnje izrecno opozorjen na možnost postavitve izvedenca gozdarske stroke, kar pa je toženec odklonil. V zvezi s tem je zato neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče v postopku moralo postaviti izvedenca gozdarske stroke (ki bi nepristransko pojasnil strokovne formulacije). Prepričljivi so tudi zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je bilo sečišče primerno očiščeno (10. točka obrazložitve). To jasno izhaja iz zapisov pristojne osebe Zavoda za gozdove o kontroli sečišča (prilogi A16 in A17), pa tudi iz izpovedbe revirnega gozdarja, ki si je sečišče (na obeh parcelah) ogledal kar trikrat, enkrat celo z vodjo Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote ... Toženec ni prerekal trditev tožnika, da je primerno uredil tudi nakladalno rampo, v naravi travnik – tega je prebranal in posejal travo. Kaj drugega toženec tudi ni izpovedal. Utemeljeno je zato toženčev ugovor tudi iz tega naslova zavrnilo. Tudi pritožnikove navedbe, da tožnik dela ni opravil v celoti, ker je v gozdu pustil veje, iz katerih bi lahko napravil pelete ali sekance, ne spremenijo pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Kot rečeno je bilo prepričljivo ugotovljeno, da je, kljub nekaj ostankom, tožnik sečišče ustrezno uredil, glede morebitnih vej, ki so na sečišču (kot ugotovljeno upravičeno) ostale, pa dogovora o izdelavi sekancev ali pelet iz njih med strankama ni bilo, zaradi česar je tudi ta pritožnikov ugovor povsem neutemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj ni zaslišalo s strani toženca predlaganih prič B. B. in A. A., ki naj bi (za tožnikom) počistila parcele. Pojasnilo je, da iz trditev toženca izhaja, da jih je prvi čistil v januarju 2013, za drugega pa sploh ni povedal kdaj, pri čemer je logar prepričljivo izpovedal, da se lahko stanje v gozdu v obdobju enega leta zaradi različnih, npr. vremenskih, vplivov precej spremeni, zato zaslišanje priče B., pa tudi A., za katerega toženec kot rečeno sploh ni pojasnil, kdaj je bil na parcelah prisoten, ne bi pripomoglo k razjasnitvi relevantnega stanja, stanja kakršno je bilo neposredno po opravljenem delu.

9. Pritožbeno sodišče tako sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik svoje delo opravil, zato mu je toženec za opravljeno delo dolžan plačati (619. člen OZ). Pravdni stranki sta se v Pogodbi o poseku lesa dogovorili, da cena za izvršena dela poseka znaša 17,00 EUR za m3 posekanega lesa. S spornim računom je tožnik tožencu zaračunal posek 623,86 m3 lesa, po 17,00 EUR za m3 (priloga A7), skupaj v višini 10.605,62 EUR. Glede na to, da je toženec skupaj plačal 8.000,00 EUR, je sodišče prve stopnje za preostali znesek 2.605,62 EUR sklep o izvršbi pravilno in zakonito obdržalo v veljavi. Ker je toženec s plačilom že v zamudi, je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obrestmi (378. člen OZ).

10. Ker je torej tožnik svoje delo opravil skladno s pogodbenimi določili in pravočasno, v zvezi s tem tožencu ni mogla nastati nobena škoda. V posledici je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrnilo tudi njegov pobotni ugovor iz tega naslova.

11. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Če na kakšno pritožbeno navedbo ni odgovorilo, ni šlo za odločitev pomembno navedbo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Op. št. (1): Odločba o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, priloga A9 Op. št. (2): Odločba o odobritvi poseka izbranih dreves, priloga A 10 Op. št. (3): Tožnik je bil dolžan skrbno preverjati vse parametre, ki morajo biti predmet zapisa prevzemnega zapisnika, torej vrsto asortimana, dolžino in premer posameznega hloda, kategorijo lesne kvalitete, število komadov.