Jedro

Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.

Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku A. P. naložilo, da je dolžan v roku osem dni povrniti izvedencu U. R. 224,92 EUR izvedenine na račun pri NLB d.d. 2. Zoper sklep se pritožujejo upniki po pooblaščenki iz pritožbenega razloga kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in v pritožbi navajajo, da so prejeli sklep, da je upnik A. P. dolžan v roku osem dni povrniti izvedencu izvedenino, iz katerega obrazložitve izhaja, da je pripombe na izdelano izvedeniško mnenje 6. 5. 2011 podal dolžnik. Iz podatkov v spisu pa nesporno izhaja, da upniki na izdelano izvedeniško mnenje niso imeli pripomb. Upniki so založili predujem za izdelavo izvedeniškega mnenja v višini 650,00 EUR, iz sklepa z dne 20. 4. 2011, s katerim so bili sodnemu izvedencu priznani stroški za izdelavo mnenja pa izhaja, da so ti stroški znašali 602,36 EUR, torej manj kot je bil predujem. Ker upniki niso imeli pripomb na izvedeniško mnenje, stroški pa so nastali zaradi pripomb, ki jih je na mnenje podal dolžnik, upniki menijo, da je stroške dolžan plačati dolžnik in ne upniki.

3. V odgovoru na pritožbo dolžnik po pooblaščenki navaja, da pritožbene navedbe upnika prereka v celoti, da upnik pritožbene razloge navaja zgolj pavšalno in ni razbrati, katere določbe postopka naj bi sodišče prekršilo in katere materialne določbe je napačno uporabilo. Dolžnik pojasnjuje, da so stroški v zvezi z izvedencem dolžni poravnati edino upniki, saj imajo oni oziroma so imeli pravni interes za izdelano izvedeniško mnenje na podlagi 243. člena do 256. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev pa ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik; Ur. l. RS, št. 88/2010).

7. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvega sodišča o odmeri izvedenine za izdelano izvedeniško mnenje, kateri pritožnik niti ne oporeka, meni le da jo je dolžna plačati stranka, ki je podala pripombe na izvedeniško mnenje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje obrazložena z dovolj jasnimi razlogi, da je sklep mogoče preizkusiti z vidika pravilne uporabe materialnega prava. V konkretni zadevi je izvedenec opravil naloženo delo (dopolnitev pisnega mnenja glede na pripombe dolžnika), zato je upravičen do nagrade in glede na to, da doslej založena sredstva za izvedenca za novo odmerjeno nagrado ne bodo zadoščala, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je upniku naložilo plačilo za dopolnitev izvedeniškega mnenja, pravilna. Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, namreč ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova (primerjaj sodbo VS RS II Ips 191/2007 z dne 16.12.2009). V obravnavani zadevi pa nedvomno ne gre za tak dokaz in je doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, zato treba šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj (drugi odstavek 38. člena ZIZ). Taka je tudi sodna praksa (primerjaj sklep VSL II Cp 164/2005 z dne 25.5.2005, VSL sklep IV Cp 1453/2009 z dne 13.5.2009) in stališče teorije (primerjaj Jan Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, stran 503).

8. Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Kljub temu, da je sodišče pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč upnik ni navedel nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi razvidno že iz spisa, zaradi česar ni pripomogel k odločanju o pritožbi.