Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpodbijana odločitev, kolikor temelji na zaključku, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za vpis, torej da tožnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, je nezakonita. Čeprav izpodbijana odločitev temelji tudi na zaključku o neizpolnjevanju pogoja, da je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben, pa je izrek izpodbijane odločbe enovit, kar narekuje odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
Tožbi se ugodi, odločba Odvetniške zbornice Slovenije, št. 2080/2018 z dne 21. 3. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se predlog A.A. (v tem upravnem sporu tožnika) za vpis v imenik odvetnikov zavrne.
2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je tožnik 7. 12. 2018 podal predlog za vpis v imenik odvetnikov in da je vlogo 9. 1. 2019 dopolnil. Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ki odloča o vpisu v imenik odvetnikov skladno s tretjim odstavkom 31. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) v povezavi z 9. točko 28. člena Statuta OZS, je pred odločanjem o predlogu pridobil mnenje območnega zbora odvetnikov, kjer predlagatelj živi in dela (skladno s 7. točko 46. člena Statuta OZS). Izvršilni odbor Območnega zbora odvetnikov ... je 22. 1. 2019 podal mnenje, da je predlagatelj vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, po pozivu Upravnega odbora OZS k dopolnitvi mnenja, saj se v njem ni opredelil do dejstva, da je zoper predlagatelja začet stečajni postopek, in zaradi prejema zapisnika v pravdni zadevi P .../2018 ter anonimne prijave zoper predlagatelja, pa je podal še mnenje z dne 12. 3. 2019, ponovno, da je predlagatelj vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Tožena stranka je po presoji dokazov, podanih pojasnil predlagatelja za vpis v imenik odvetnikov o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev o stvari, ugotovila, da predlagatelj ne izpolnjuje vseh pogojev za opravljanje odvetniškega poklica, in sicer pogoja iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv (poslovna sposobnost predlagatelja) in pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv (vrednost zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica).
3. Glede pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv je navedla, da je bil predlagatelj že odvetnik, iz imenika odvetnikov pa je bil izbrisan ... 2017 na podlagi pravnomočne odločbe OZS, št. 872/2016, ki je bila potrjena s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 67/2016 z dne 14. 4. 2017, zoper katero predlagatelj ni uspel z revizijo (sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 201/2017 z dne 21. 6. 2017). Razlog za izbris je bil začet stečajni postopek zoper fizično osebo, ki ima za posledico omejitev poslovne sposobnosti (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – v nadaljevanju ZFPPIPP), kar pomeni, da tožnik ni več izpolnjeval pogoja za opravljanje odvetniškega poklica po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv, to je popolne poslovne sposobnosti. Nadalje je pojasnila, da ZOdv in Statut OZS razločujeta med tem, ko se stečajni postopek začne proti odvetniku kot zasebniku in tem, ko se stečajni postopek začne proti odvetniku kot fizični osebi. V prvem primeru se presoja, ali je zaradi začetega stečajnega postopka odvetnik še vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica (izpolnjevanje pogoja po 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv), v drugem primeru pa se ugotavlja, ali je zaradi uvedenega stečajnega postopka omejena poslovna sposobnost odvetnika (izpolnjevanje pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv). Ker v času odločanja o vpisu predlagatelja v imenik odvetnikov stečajni postopek zoper predlagatelja še ni končan, predlagatelj še vedno ne izpolnjuje pogoja za opravljanje odvetniškega poklica iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.
4. Glede pogoja po 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv je v obrazložitvi navedeno, da je predlagatelj s potrdilom Ministrstva za pravosodje, št. 71010-2949/2019-2 z dne 7. 1. 2019, izkazal, da mu ni bila izrečena kazenska sankcija, zato je bilo treba ugotavljati še, ali se predlagatelj obnaša tako, da je mogoče na osnovi njegovega ravnanja sklepati, da bo pošteno in vestno opravljal svoj poklic. Statut OZS v 59.ca členu našteva le nekatere primere, kdaj se utemeljeno sklepa, da odvetnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kar ne pomeni, da v postopku ni treba presojati tudi drugih ravnanj posameznika. Tako je ugotovila, da je predlagatelj v postopkih na sodišču najmanj v eni zadevi zastopal stranke proti plačilu. Iz zapisnika P .../2018 izhaja, da je A.A. na glavni obravnavi 14. 1. 2018, torej po tem, ko je bil kot odvetnik že izbrisan iz imenika odvetnikov, za odvetniško družbo C. d.o.o. iz ... zastopal toženo stranko in na obravnavi celo priglasil stroške po odvetniški tarifi. Tožena stranka ni sledila zagovoru tožnika, podanemu na ustni obravnavi 4. 3. 2019, da je nastopal na podlagi pooblastila delodajalca Odvetniške družbe C. d.o.o. kot zaposleni v odvetniški družbi, saj predlagatelj v trenutku zastopanja strank v postopku na sodišču ni bil odvetnik, niti oseba iz 16. člena ZOdv, kršitve 2. člena ZOdv pa ne more sanirati niti pooblastilo delodajalca – odvetniške družbe za zastopanje strank v postopku. Stranke v postopku na sodišču je zastopal delodajalec predlagatelja (Odvetniška družba C. d.o.o.) na podlagi mandatnega razmerja, ki ga zaradi omejitev ZOdv (2. in 16. člen) ni mogoče razširiti oz. prenesti na tretjo osebo, ki ni odvetnik, odvetniški kandidat oziroma odvetniški pripravnik, čeprav gre za v odvetniški družbi zaposleno osebo s pravosodnim izpitom. Navedenega ravnanja upravni odbor zbornice ni presojal niti ocenjeval z vidika prekrškovnega ali kazenskega prava, je pa ugotovil, da so predlagatelja, ki je bil v preteklosti vrsto let že odvetnik in bi moral prav zato do potankosti poznati in spoštovati pravni red Republike Slovenije in predpise s področja odvetništva, vodili ekonomski interesi, ko je za plačilo izvajal storitve iz 2. člena ZOdv, čeprav ni bil odvetnik. Kdor ravna v nasprotju z 2. členom ZOdv, ne more biti vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Mnenje območnega zbora odvetnikov ni zavezujoče. 5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dovoli vpis v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije.
6. V tožbi navaja, da je predlog za vpis v imenik odvetnikov podal na poziv upravnega odbora tožene stranke, ki mu ga je ustno podal član upravnega odbora, zaradi saniranja neenakih kriterijev, ki jih ima tožena stranka do svojih članov, ki so v postopku osebnega stečaja, saj nekaterih odvetnikov, ki so v postopku osebnega stečaja, tožena stranka ne obravnava glede njihove poslovne sposobnosti, ki jo zahteva ZOdv, čeprav so podatki javni. Toženi stranki očita, da je glede tožnikovega izbrisa iz imenika odvetnikov subjektivno odločila in ga izbrisala zaradi postopka osebnega stečaja. Nadalje navaja, da v izpodbijani odločbi toženka ne obrazloži razlogov za neupoštevanje sklepa območnega odvetniškega zbora in zakaj je po mnenju upravnega odbora območni odvetniški zbor sprejel napačno odločitev.
7. Glede neizpolnjevanja pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv meni, da je ugotovitev in odločitev dejansko in pravno zmotna in nasprotna razlogovanju tožene stranke glede razlike med odvetnikom zasebnikom in odvetnikom kot fizično osebo. Tožnik je bil v času izbrisa iz imenika odvetnikov fizična oseba, zaposlen kot odvetnik v odvetniški družbi, v času ponovnega predloga pa je zopet fizična oseba, torej v nobenem primeru odvetnik zasebnik. Pri tem tudi poudarja, da omejitev poslovne sposobnosti po stečajnem pravu ne vpliva na sposobnost zastopanja (sklicevanje na odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 208/2015 z dne 12. 1. 2017). Stečaj ni bil uveden v povezavi z odvetniškim delom tožnika, z zvezi s čimer je nepravilno stališče tožene stranke, da to ni pomembno, prav tako tožnik s postopkom osebnega stečaja ni omejen v sposobnosti zastopanja, ampak le v delu, ki se nanaša na njegova osebna premoženjska razpolaganja.
8. Glede neizpolnjevanja pogoja po 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv tožnik očita, da zaključek toženke ne more temeljiti zgolj na enem dogodku in ga zaradi tega razglasiti za neetičnega, nemoralnega in nevrednega opravljanja odvetniškega poklica. Navaja, da je tožena stranka odločila, da ni vreden zaupanja, čeprav je bil sicer od leta 1991 do 2019 odvetnik brez prekrška ali vsake druge kršitve, zgolj ker je dne 14. 1. 2019 zasledoval ekonomski interes, saj je za plačilo izvedel storitev. Tej ugotovitvi nasprotuje, saj nikoli ni prejel nobenega plačila za zastopanje na obravnavi dne 14. 1. 2019. Tožena stranka mu očita „zakotno pisaštvo“. Okoliščine prisotnosti je pojasnil že predsednik Okrajnega sodišča v Krškem. Tožnik je tega dne namreč zastopal odvetniško družbo, pri tem sodnika izrecno opozoril, da ni več vpisan v imenik odvetnikov in ga vprašal, na kak način lahko nastopa na naroku. Sodnik je odločil, da je lahko tožnik pooblaščenec odvetniške družbe glede na opravljeni pravosodni izpit. Tako je ravnal, kot je to dovolilo sodišče, sicer bi ravnal drugače. Tožnik se ni predstavljal kot odvetnik in ni naredil ničesar takšnega, kot mu očita tožena stranka. Poudarja, da je odločitev o nezaupanju zadeva, ki jo je treba skrbno obravnavati, pri tem upoštevati vse okoliščine o osebi, ne samo dogodek, ki temelji na anonimni prijavi, tako npr. nesporno dejstvo 28 let v odvetniški zbornici, vseskozi nekaznovanost, da ni bil v kazenskem ne prekrškovnem postopku, niti pravnomočno kaznovan za nobeno kaznivo dejanje, nikoli ni imel blokiranega računa, nikoli ni nezakonito posloval preko fiduciarnih računov. Nasprotuje tudi ugotovitvam tožene stranke o slabem odnosu do odvetništva in pravosodja, nespoštovanju pravnega reda Republike Slovenije ter da nima visoke moralne integritete, ki bi vsebovala standard zaupanja biti odvetnik. Toženi stranki očita kršitev glede enakega obravnavanja, saj so nekateri odvetniki kljub postopku osebnega stečaja še vedno vpisani v imenik odvetnikov.
9. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da so neresnične tožbene navedbe, da je upravni odbor tožene stranke tožnika pozval, da vloži vlogo za vpis v imenik odvetnikov, niti da vloži vlogo zaradi saniranja neenakih kriterijev, ki naj bi jih imela tožena stranka v primeru obravnavanja odvetnikov zaradi začetega osebnega stečaja. Odločitev o tem, ali bo posameznik podal vlogo za vpis v imenik odvetnikov, je izključna pravica posameznika. Nadalje je pojasnila, da mnenje območnega zbora po naravi stvari ne predstavlja odločitve, ki bi bila lahko predmet presoje pravilnosti, saj predstavlja oceno vrednosti zaupanja predlagatelja. Statut OZS v 57. členu določa, da je treba pred izdajo odločb o vpisu pridobiti mnenje o vrednosti zaupanja predlagatelja za opravljanje odvetniškega poklica, ni pa pristojni organ vezan na podano mnenje. Namen predhodne pridobitve mnenja je, da se upravni odbor seznani tudi z morebitnimi zadržki v zvezi s predlagateljem, ki mu niso poznani, so pa poznani območnemu zboru, na območju katerega predlagatelj živi in dela in bi lahko vplivali na odločitev o predlogu glede izpolnjevanja pogoja vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Pridobitev mnenja pristojnega organa ne odvezuje dolžnosti, da tudi sam oceni ravnanja in obnašanje predlagatelja in tako preveri, ali predlagatelj izpolnjuje pogoj iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.
10. Glede pogoja popolne poslovne sposobnosti je pojasnila, da se presoja izpolnjevanje pogojev po ZOdv, ne pa izpolnjevanje pogojev za zastopanje strank v postopkih na sodišču, kot jih določa Zakon o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik zaradi osebnega stečaja, ki je bil začet zoper njega kot fizično osebo in ki v času vložitve predloga za vpis v imenik odvetnikov še ni končan, še vedno ne izpolnjuje pogoja za opravljanje odvetniškega poklica, saj glede na določbo 386. člena ZFPPIPP ni popolno poslovno sposoben.
11. Glede izpolnjevanja pogoja o vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica je pojasnila, da Ustava Republike Slovenije v 137. členu določa, da je odvetništvo samostojna in neodvisna služba in kot taka del pravosodja. Zaradi posebnega položaja odvetništva v pravosodju, še posebej zaradi varstva strank v postopkih na sodišču, lahko pred sodiščem stranke proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače (2. člen ZOdv). To je določeno le v 16. členu ZOdv, da lahko odvetnika nadomešča zgolj odvetnik iz iste odvetniške pisane in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen. Zastopanje odvetnikovih strank v postopkih na sodiščih s strani oseb, ki niso navedene v 16. členu ZOdv, je nedopustno in v nasprotju z ZOdv. Z obidom zakona takšna oseba, ki ni odvetnik, odvetniški kandidat oziroma odvetniški pripravnik, posega v odvetništvo kot del pravosodja, še posebej pa v pravice odvetnikovih strank, ki so za zastopanje v postopku na sodišču pooblastile odvetnika, ne pa katerekoli osebe, zaposlene pri odvetniku. Kdor ravna v nasprotju z 2. členom ZOdv, še posebej, če je sam v preteklosti že opravljal odvetniški poklic in bi mu morali biti predpisi in omejitve odvetniškega poklica zaradi varstva strank poznani do potankosti, ne more biti vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.
12. Stranki sta tekom postopka izmenjali več vlog, katerih vsebine sodišče glede na obrazložitev sodbe ne povzema v celoti.
13. Iz tožnikove pripravljalne vloge z dne 4. 8.2019 izhaja, da ne obstajajo zakonske podlage za izbris iz imenika odvetnika zaradi osebnega stečaja tožnika, ki je bil v času stečaja zaposlen pri odvetniški družbi, prav tako z osebnim stečajem njegova poslovna sposobnost zastopanja strank skladno z zakonom o odvetništvu ni omejena ter da tožnik ni izgubil svoje poslovne sposobnosti. V pripravljalni vlogi z dne 3. 2. 2020 je še navedel, da je napačno stališče sodišča (oddelek v Novi Gorici), ki je ugotovilo, da gre pri tožniku za stečajni postopek proti odvetniku kot fizični osebi in da omejena poslovna sposobnost omejuje odvetnika za opravljanje odvetništva. Pravila v primeru stečaja samostojnega podjetnika ali njegove družbe so jasna, v primeru stečaja se izbrišeta iz registra. V primeru odvetnika kot fizične osebe pa se njegova poslovna sposobnost, da opravlja dejavnost odvetništva po 2. členu ZOdv, ni omejila, saj je omejen samo in zgolj v lastnih stvareh. Restriktivno razlaganje določila o poslovnih sposobnosti ni pravilna. Navedel je tudi, da se je osebni stečaj tožnika pravnomočno zaključil 8. 11. 2019. Tožnik je 28. 11. 2019 podal nov predlog za vpis v imenik odvetnikov, ki ga je tožena stranka zavrgla. V pripravljalni vlogi z dne 4. 2. 2020 je tožnik podal dodatne navedbe o prijavitelju in ostalih postopkih pred OZS, v pripravljalni vlogi z dne 3. 3. 2020 pa še predložil izjave toženih strank iz postopka pred sodiščem v Krškem, da tožniku nista ničesar plačala. V pripravljalni vlogi z dne 1. 4. 2020 je dodatno predstavil svoje navedbe in predlagal prednostno obravnavo zadeve, na podlagi katere je sodišče zadevo tudi opredelilo kot prednostno.
14. Tožena stranka je v pripravljalnih vlogah z dne 28. 8. 2019, 13. 2. 2020, 20. 3. 2020 in 19. 6. 2020 nasprotovala tožnikovim navedbam in ponovila svoja stališča za izdajo izpodbijane odločitve.
15. Tožba je utemeljena.
16. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožnikovega predloga za vpis v imenik odvetnikov. Toženka je odločitev oprla na zaključke, da tožnik ne izpolnjuje dveh pogojev, ki sta za vpis zahtevana na podlagi 2. in 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.
17. Neizpolnjevanje pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, torej da tožnik ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, je toženka oprla na ugotovitve, da je tožnik na naroku za glavno obravnavo dne 14. 1. 2018 v pravdni zadevi P .../2018 na sodišču zastopal toženo stranko za Odvetniško družbo C. d.o.o. iz ..., na obravnavi priglasil stroške po odvetniški tarifi oz. zastopal stranko proti plačilu, čeprav ni bil več odvetnik, niti oseba iz 16. člena ZOdv (odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik), saj tega četudi kot zaposlena oseba in z opravljenim pravniških državnim izpitom na podlagi pooblastila delodajalca – Odvetniške družbe C. d.o.o. ne bi smel opraviti. Tako je zaključila, da je tožnik za plačilo izvajal storitve iz 2. člena ZOdv, čeprav ni bil odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, in kdor ravna v nasprotju z 2. členom ZOdv, ne more biti vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.
18. Po določbi 27. člena ZOdv ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, za kar v konkretnem primeru nesporno ne gre, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica.
19. Kot je navedlo že Ustavno sodišče RS v odločbi, št. U-I-371/98-34 z dne 24. 5. 2001, navedena zakonska določba povsem jasno in določno opredeljuje, da se upošteva le tisto obnašanje, na podlagi katerega je mogoče utemeljeno sklepati na to, da oseba ne bo vestno in pošteno opravljala odvetniškega poklica. Tako ne zadostuje zgolj domneva ali sum na nepošteno in nevestno opravljanje odvetniškega poklica, temveč se zahteva določena stopnja dokazanosti. Sklepanje, da oseba ne bo opravljala odvetniškega poklica vestno in pošteno, mora biti utemeljeno, kar pomeni, da morajo biti ugotovljene konkretne okoliščine in dejstva, ki upravičujejo takšen "utemeljen sklep". To nadalje pomeni, da mora biti takšno utemeljeno sklepanje obrazloženo, navedeno mora biti katero dosedanje obnašanje ali katera dosedanja ravnanja (dejanja) osebe so tista, ki utemeljujejo sklepanje, da ni podano jamstvo za pošteno in vestno opravljanje odvetniškega poklica. Ob izpolnjevanju navedenih pogojev gre lahko tudi samo za en tak dogodek.
20. V 31. členu ZOdv je tudi določeno, da se o vpisu v imenik odvetnikov odloča v upravnem postopku. To pomeni, da mora pristojni organ, določen s Statutom OZS, postopati v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP). V postopku vpisa v imenik odvetnikov mora organ upoštevati vsa temeljna načela upravnega postopka. Z vidika varstva osebnostnih pravic (dostojanstva, zasebnosti) je treba pri ugotavljanju pogoja vestnega in poštenega opravljanja odvetniškega poklica upoštevati predvsem načela materialne resnice, zaslišanja stranke in proste presoje dokazov (8., 9. in 10. člen ZUP). Pristojni organ mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, dati mora osebi možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev o vpisu v imenik odvetnikov, ter na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka presoditi, katera dejstva šteje za dokazana. Odločba o zavrnitvi vpisa v imenik odvetnikov mora biti obrazložena.
21. Po presoji sodišča v postopku izdaje izpodbijane odločbe navedena pravila postopka niso bila upoštevana. Predhodno povzete ugotovitve tožene stranke o ravnanju tožnika, ki za to daje svojo razlago, do katere se je tožena stranka le delno opredelila, predvsem pa glede na tožnikove navedbe v tožbi o še ostalih relevantnih okoliščinah, ki tekom upravnega postopka niso bile presojane, ne more zadoščati za utemeljeno sklepanje o siceršnjem takšnem obnašanju posameznika, da ni podano jamstvo za pošteno in vestno opravljanje odvetniškega poklica, kot to zahteva zakon. Toženi stranki načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP nalaga dolžnost, da v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. S tem v zvezi iz obrazložitve izpodbijane odločbe in upravnega spisa izhaja, da tožena stranka ni spoštovala v 20. točki obrazložitve navedenih pravil ZUP, saj pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika ni seznanila z odločilnimi dejstvi, iz katerih bi imel tožnik možnost razbrati, v kakšnem smislu bodo ugotovitve tožene stranke, na podlagi katerih je gradila izpodbijano odločitev, pravno relevantne. Tožena stranka bi morala pred izdajo odločbe na podlagi prvega odstavka 9. člena ZUP dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ, ki v zadevi odloča, namreč svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni bila dana možnost, da se o njih izjavi, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Opravljena ustna obravnava dne 4. 3. 2019 pri Celjskem območnem zboru odvetnikov, opravljena po predsedniku Izvršilnega odbora Celjskega območnega zbora odvetnikov, na podlagi katerega je Izvršilni odbor Celjskega območnega zbora podal (ponovno) pozitivno mnenje o tem, da je tožnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, ne predstavlja takšne seznanitve z odločilnimi dejstvi in okoliščinami, ki jih je ugotovil pristojni organ, to je Upravni odbor OZS, ki je sprejel izpodbijano odločitev, in se je tožnik z njimi in iz njih izhajajočimi posledicami seznanil šele s prejemom izpodbijane odločbe.
22. Sodišče je tako ugotovilo, da je izpodbijana odločitev, kolikor temelji na zaključku, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za vpis po 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv, nezakonita. Čeprav izpodbijana odločitev temelji tudi na zaključku o neizpolnjevanju pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv, torej da je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben, v zvezi s čimer sledi obrazložitev sodišča v nadaljevanju, pa je izrek izpodbijane odločbe enovit, kar narekuje odpravo izpodbijane odločbe v celoti.
23. Navedeno je toliko bolj pomembno ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena ZOdv, ki določa, da če je zahteva za vpis v imenik odvetnikov zavrnjena iz razlogov po prejšnjem odstavku (to je iz razlogov o tem, ali je predlagatelj vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica), se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe.
24. V zvezi z zaključkom tožene stranke o neizpolnjevanju pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv, torej da je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben, je tožena stranka ugotovila, da je bil razlog za predhoden izbris tožnika (predlagatelja) iz imenika odvetnikov nad tožnikom kot fizično osebo začet postopek osebnega stečaja in da stečajni postopek v času odločanja o predlogu za vpis v imenik odvetnikov še ni bil zaključen. Čeprav v tem upravnem sporu dejstvo o nezaključenem stečajnem postopku v času izdaje izpodbijane odločbe nad tožnikom ni sporno, pa glede na tožnikovo tožbeno nasprotovanje ugotovitvam o posledicah, ki naj bi iz tega izhajale, glede na to, nad kom je stečajni postopek začet, sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na podlagi česa je tožena stranka ugotovila okoliščine o stečajnem postopku, saj se tožena stranka sklicuje le na svojo pravnomočno odločbo o izbrisu tožnika iz imenika odvetnikov. Sodišče tako izpodbijane odločitve, v kateri je znatni del obrazložitve namenjen razlikovanju posledic začetega stečajnega postopka proti odvetniku kot zasebniku in odvetniku kot fizični osebi, pri tem pa ni navedenih nobenih ugotovitev o konkretnem stečajnem postopku, ne more preizkusiti. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
25. Ker je tožena stranka zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, je sodišče moralo ugoditi tožbi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 ter zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), da ob upoštevanju stališč sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ugotovljene kršitve odpravi, ustrezno razjasni dejansko stanje, ki se nanaša na izpolnjevanje obravnavanih pogojev za vpis v imenik odvetnikov in nato ponovno odloči o predmetnem predlogu za vpis v imenik odvetnikov.
26. Sodišče je v skladu z 279.a členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 s soglasjem strank odločilo na podlagi njunih pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave, saj sta se obe stranki obravnavi pisno odpovedali, kot je razvidno iz pisnega soglasja tožene stranke z dne 17. 3. 2021 in soglasja tožeče stranke z dne 13. 3. 2021, ki se nahajata v spisu.
27. Vračilo plačane sodne takse bo v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi določbo točke c opombe 6.1. taksne tarife izvršilo sodišče po uradni dolžnosti.