Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da je tožnico zaradi smrti druge toženke, ki je umrla med postopkom (po vložitvi tožbe zoper njo), pozvalo k popravi tožbe.
Tožeča stranka je ravnala skrbno in sodišču sporočila vse dediče po pokojni drugi toženki. Dejstvo, da je njena dedinja tudi tožnica, in njena izjava o tem, da prevzema vlogo naslednika in pripoznava zahtevek tožeče stranke, ne more pripeljati do zaključka, da njena tožba sicer ni primerna za obravnavo in da jo je zato treba v celoti zavreči, kakor je nepravilno ravnalo sodišče prve stopnje.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter odločanje o tožbenem zahtevku ponovno vrne istemu sodišču. Navaja, da je tožbo vložila leta 2010, ko je bila mati J. Š. še živa, tožba pa sposobna za obravnavo. J. Š. je umrla v letu 2012, sodišče pa je tožnico nato s sklepom z dne 11. 7. 2012 pozvalo k popravi tožbe na podlagi 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) z navedbo, da mora pravilno navesti toženo stranko ter da mora kot pravni naslednici toženke J. Š. navesti ravno tožnico in prvo toženko. Ker je tožnica vedela, da je dedičev več, jih je v vlogi 9. 8. 2012 navedla. Glede na poziv sodišča je razumljivo, da tožnica lahko izjavi, da prevzame vlogo naslednika in pripozna zahtevek tožeče stranke v celoti. Ni pa izjavila, da prevzema nekaj, kar je v škodo njenih sodedičev. Zato ne razume odločite sodišča, ki je zaradi tega tožbo zavrglo. Tožeča in tožena stranka sta sodedinji pred delitvijo zapuščine in na podlagi Zakona o dedovanju glede na aktivni zapuščinski postopek nujni sospornici. V takem primeru pa je vprašanje pasivne stvarne legitimacije, vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ne pa preizkusa obstoja procesne predpostavke. Poziv sodišča na dopolnitev tožbe zaradi navedbe vseh nujnih sospornikov, ki je imelo za posledico zavrženje tožbe po 108. čl. ZPP, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Opozarja na komentar ZPP v zvezi z nujnimi sosporniki. Ne strinja se s stališčem sodišča, da je tožba nepopolna. Vloga tožnice, ko je navedla vse pravne naslednike, tožbe v ničemer ne spreminja in po tej popravi ni izven zahtev glede vsebine vloge po 105. čl. ZPP. Navedla je vse pravne naslednike, kljub temu, da je bila k temu pozvana nekoliko nerazumljivo. Jasno je, da sodišče ne more dopustiti, da bi tožnica nastopala na obeh straneh, česar tožnica sploh ni izjavila, ampak je izjavila le, da je naslednica po pokojni J. Š. Sodišče naj dedičem da možnost, da se izjavijo o tem, ali bodo v postopku sodelovali, saj imajo kot univerzalni pravni nasledniki to pravico.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je tožbo na podlagi 108. čl. ZPP zavrglo. Pritožnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za to, da jo je zaradi smrti druge toženke J. Š., ki je umrla med postopkom (po vložitvi tožbe zoper njo), sploh pozvalo k popravi tožbe. Prav tako je utemeljen pritožbeni očitek, da je bil pozivni sklep tudi nejasen oziroma zavajajoč, saj iz njega ni razvidno, zakaj je sodišče prve stopnje tožečo stranko izrecno opozorilo oziroma poučilo, da sta dedinji po pokojni J. Š. tožnica S. M. in prva tožena stranka K. K. M. Kljub vsemu pa tožeča stranka ni ostala pasivna, ampak je ravnala skrbno in sodišču sporočila vse dediče po pokojni drugi toženki. Dejstvo, da je njena dedinja tudi tožnica, in njena izjava o tem, da prevzema vlogo naslednika in pripoznava zahtevek tožeče stranke, pa tudi ne more pripeljati do zaključka, da njena tožba sicer ni primerna za obravnavo in da jo je zato treba v celoti zavreči. 5. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo. Sodišče prve stopnje naj postopek nadaljuje z dediči druge tožene stranke z izjemo dedinje M. S., ki nastopa že na aktivni strani. Dediči pa morajo biti o postopku, ki teče zoper njih, ustrezno obveščeni.