Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.
Predlog se zavrne.
1. V pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. IV P 435/2019, tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj ugotovi, da je nepremičnina parc. št. 538/3 k. o. ... v lasti tožnice do 1/1 celote.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da je deseti toženec mož A. A., ene od dveh javnih uslužbenk v Službi za mediacijo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ter da sodniki pravdnega oddelka tega sodišča redno sodelujejo z njo, saj v začetni fazi pravdnega postopka v pretežnem delu zadev poteka mediacijski postopek. Pojasnjuje še, da je bila imenovana že pred zaposlitvijo v Službi za mediacijo zaposlena na pravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Ljubljani kot sodna zapisnikarica. Navedeno bi lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 5. Skladno s sodno prakso je res lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik,1 vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.2 V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnice kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je največje okrajno sodišče v državi. Nadalje je soproga desetega toženca kot del sodnega osebja javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Prav tako ni videti, da bi bila uslužbenka z zadevo doslej že v stiku, niti ni edina zaposlena v Službi za mediacijo pristojnega sodišča. Sporno okoliščino je tako (tudi v nadaljevanju) mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa.3
6. Na podlagi vseh okoliščin Vrhovno sodišče ocenjuje, da z izvedbo postopka videz nepristranskosti pristojnega sodišča ne bo okrnjen, zato je predlog zavrnilo.
1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019, I R 80/2018 z dne 7. 6. 2018, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017, I R 77/2016 z dne 23. 6. 2016, I R 134/2013 z dne 21. 11. 2013 in I R 88/2009 z dne 16. 7. 2009. 2 Npr. zavrnitveni sklepi Vrhovnega sodišča RS III R 12/2012 z dne 29. 5.2012, I R 9/2012 z dne 19. 1. 2012, I R 28/2005 z dne 5. 5. 2005 in I R 89/2003 z dne 18. 12. 2003. 3 Podobno npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 105/2021 z dne 18. 8. 2021, I R 158/2020 z dne 6. 11. 2020 in I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019.