Jedro

Smisel določbe 5. točke 1. odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku, je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika. V tej zadevi pa ne gre za tak primer, saj upnica ni prejela več, kot ji je bilo priznano z izvršilnim naslovom.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani izvršilni zadevi zavrnilo predlog dolžnic za nasprotno izvršbo in jima naložilo, da sta dolžni upnici povrniti njene stroške postopka v znesku 123.070,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Proti temu sklepu sta dolžnici vložili pravočasno pritožbo, uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata razveljavitev sklepa. Poudarjata, da je ključna za presojo v tej zadevi upoštevnost veljavnega dogovora med strankami postopka z dne 9.4.2003, saj se ta dogovor nanaša prav na izvršilni postopek pod I 1997/1072, katerega podlaga je izvršilni naslov. Dejstvo je, da je upnica z vsebino tega dogovora v celoti soglašala, potrdila ga je ne le z lastnoročnim podpisom, ampak tudi z izjavo na naroku. Dogovor sta podpisala oba dolžnika. Dolžnika sta dogovor realizirala, le s 5-dnevno zamudo, plačala sta celotni dogovorjeni znesek 6.800.000,00 SIT, pri tem sta prvi dogovorjeni obrok plačala v dveh delih zaradi nemožnosti odobritve tako visokega kredita. Upnica je ravnala nepošteno, ni pravočasno vložila umika, tako da je posledično dolžnikoma banka odtegnila celotni znesek po izvršilnem naslovu. Dolžnika še poudarjata, da iz odgovora upnice na predlog za nasprotno izvršbo izhaja, da pripoznava dolg zaradi preplačila v višini 795.448,17 SIT, upoštevaje že plačani znesek 1.000.000,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani izvršilni zadevi pravilno uporabilo določilo 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki vsebuje razloge za nasprotno izvršbo. Dolžnici se sklicujeta na 5. točko 1. odstavka 67. člena ZIZ, po kateri lahko dolžnik v primeru, ko je izvršba že opravljena, pri sodišču predlaga nasprotno izvršbo in zahteva, da mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev, ali če pri izvršbi na plačo in druge denarne prejemke niso bile upoštevane določbe o omejitvi izvršbe. Uveljavljanje navedenega razloga za nasprotno izvršbo utemeljuje s sledečimi trditvami: upnica in dolžnici so tekom izvršilnega postopka, ki se je vodil pred istim sodiščem v zadevi I 97/01072, sklenili dogovor o dokončnem poplačilu izvršbe; po tem dogovoru naj bi druga dolžnica plačala še 6.800.000,00 SIT v rokih, navedenih v dogovoru; dolžnici sta - z manjšo zamudo - znesek po dogovoru strank z dne 9.4.2003 plačali dne 14.7.2003; banka je kljub temu dolžnikoma odtegnila celotni znesek po izvršilnem naslovu dne 16.7.2003. Nasprotna izvršba je izvršba, ki jo vodi dolžnik proti upniku, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila izvršba opravljena brez pravne podlage. Predpostavka za nasprotno izvršbo je med ostalim obstoj razloga za nasprotno izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnici ne izkazujeta razloga za nasprotno izvršbo po 5. točki 1. odstavka 67. člena ZIZ, saj je upnica v izvršilnem postopku prejela tisto in toliko, kot ji je bilo priznano z izvršilnim naslovom. Če se je zunajsodno dogovorila z dolžnicama, da se strinja, da ji dolžnici plačata manj, kot izhaja iz izvršilnega naslova oziroma pravnomočnega sklepa o izvršbi, bi morali dolžnici v izvršilnem postopku to uveljavljati z ugovorom po izteku roka (56. člen ZIZ), in sicer da je terjatev upnice prenehala (8. točka 55. člena ZIZ). Smisel določbe 5. točke 1. odstavka 67. člena ZIZ o pravici do vračila preveč plačanega zneska dolžniku, je namreč odprava napak, do katerih lahko pride v izvršilnem postopku, ko iz različnih razlogov pride do preplačila dolga oziroma do prejema izpolnitve, ki presega terjatev upnika. V tej zadevi pa ne gre za tak primer, saj upnica ni prejela več, kot ji je bilo priznano z izvršilnim naslovom. Pritožbene trditve se zato izkažejo kot neutemeljene, zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo dolžnic kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).