Jedro

Tožnik je pravočasno navajal, da plačuje preživnino in o tem predložil odločbo CSD o zadnjem zvišanju preživnine. Če bi sodišče menilo, da dvomi v plačevanje preživnine, bi moralo tožnika pozvati, naj to dokaže.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (vse točke izreka, razen I) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks in ga pod točko I izreka oprostilo za znesek 5.055,00 EUR. Za znesek 480,00 EUR pa je sklenilo, da se ta predlog zavrne in se mu odobri obročno plačilo po 24-ih obrokih po 20,00 EUR.

2. Proti delu izreka pod II, III in IV se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Iz obrazložitve izhaja, da naj bi kot upokojenec po podatkih FURS prejemal 870,04 EUR mesečne pokojnine in s to pokojnino razpolagal, kar presega dvakratnik osnovnik minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 804,36 EUR. Sodišče mu tudi ni upoštevalo priglašene preživnine, ker iz izpiske TRR ne izhaja, da plačuje preživnino. Tožnik meni, da so te odločitve preuranjene. Predložil je odločbo CSD o višini preživnine hčerke in jo redno plačuje. Po sodni poravnavi jo plačuje na roke hčerke A. A. in o tem prilaga sodno poravnavo. Predlaga tudi potrdila B. B., da je v kritičnem času plačeval preživnino po 160,92 EUR mesečno. Če bi upoštevali dejansko pokojnino 861,14 EUR in plačane preživnine, znesek pokaže, da razpolaga s 700,22 EUR mesečno, kar je pod minimalnim dohodkom ZSVARPRE. Sodišče bi lahko pozvalo tožnika, da to vse predloži v določenem roku in tožnik bi to storil. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo višino pokojnine po odločbi FURS. Iz priloženega izpiska izhaja, da je pokojnina za marec 2020 bila 861,14 EUR (priloga A 9). Tožnik je pravočasno navajal, da plačuje preživnino in o tem predložil odločbo CSD o zadnjem zvišanju preživnine. Če bi sodišče menilo, da dvomi v plačevanje preživnine, bi moralo tožnika pozvati, naj to dokaže. Tako pa je le vpogledalo izpis iz TRR in sklepalo, da tega ne plačuje. Ta sklep je preuranjen, saj je po poravnavi tožnik zavezan plačevati preživnino na roke. Sedaj v pritožbi kot dovoljeno novoto prilaga dokazila oziroma potrdila o plačanih preživninah, saj ni vedel, da bo to sodišče rabilo.

5. Tako se izkaže, da ni mogoče preizkusiti, kako je sodišče prve stopnje prišlo do zneska mesečne pokojnine 870,04 EUR in tudi ni zadosti ugotovljeno dejansko stanje glede plačevanja preživnine. Tako pritožbeno sodišče ne more preizkusiti, kako je sodišče prišlo do zneska 480,00 EUR, ki naj bi ga tožnik plačal v 20-ih obrokih.

6. Zaradi neugotovljenega dejanskega stanja, je bilo tako treba sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče naj ugotovi, kolikšna je pokojnina oziroma s kakšnim mesečnim zneskom tožnik razpolaga. Če bo dvomilo, da plačuje preživnino, naj o tem naloži tožniku, kaj mora še predložiti. Iz predloženega pa bi se dalo sklepati, da plačuje preživnino v znesku kot po sodni poravnavi oziroma zvišani odločbi CSD.

7. Izrek o stroških je odpadel, saj jih tožnik ni priglasil.