Jedro

Predlog za obnovo postopka zoper iste upravne akte se zavrže, če o predhodnem predlogu za obnovo postopka zoper iste upravne akte, vložene na isti dejanski in pravni podlagi še ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.7.2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote Tržič z dne 17.2.2005. S tem sklepom je prvostopni organ na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel ponovni predlog tožnika za obnovo vseh postopkov denacionalizacije pod šiframi ... Tožnik je namreč s predlogom za obnovo postopka z dne 18.1.2005 iz razlogov iz 1., 2., 8. in 10. točke 260. člena ZUP ponovno predlagal obnovo istih postopkov tako kot v predlogu z dne 16.9.2004. Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke in prvostopnega upravnega organa. S sklicevanjem na 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP (po katerem mora organ zahtevo zavreči, če pri njenem preizkusu ugotovi, da se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek) je utemeljeno zavržen tožnikov ponovni predlog za obnovo postopka, saj o njegovem prvotnem predlogu še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožnik je namreč prvi predlog za obnovo postopka vseh denacionalizacijskih postopkov vložil 16.9.2004. S tem predlogom je prvostopni organ odločil s sklepom z dne 17.11.2004, zoper katerega se je tožnik pritožil in o njegovi pritožbi do dne 18.1.2005, ko je vložil ponovni predlog za obnovo postopka, še ni bilo odločeno. Ker o predlogu za obnovo postopka z dne 18.1.2005 ni bilo odločeno meritorno, tožnik tudi ne more uspešno uveljavljati ugovorov, s katerimi utemeljuje po vsebini oba vložena predloga za obnovo postopka.

Tožnik je v zvezi s prvostopno sodbo vložil obsežno pritožbo, v kateri navaja razloge za obnovo postopka po vsebini, hkrati pa očita prvostopnemu organu nezakonito odločanje in preprečevanje vračila premoženja, podržavljenega njegovemu pravnemu predniku. Očita številne kršitve postopka in druge nepravilnosti. Vrhovnemu sodišču pa predlaga, da odpravi (sam navaja: zavrne) sklep Upravne enote Tržič z dne 31.3.2006, potrdi utemeljenost njegove tožbe za izločitev uradnih oseb v postopku denacionalizacije, potrdi utemeljenost in upravičenost tožbe za ovadbo načelnice Upravne enote Tržič, predlaga pa tudi, da mu da napotke, kako lahko doseže svoje pravice in da naj ga oprosti plačila sodnih taks in drugih stroškov, ker za to nima sredstev.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ta v 1. odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Ker za take primere ni posebnega zakona, se pritožba obravnava v skladu z ZUS-1. Ker pa ta pritožba ne izpolnjuje pogojev za nadaljnjo obravnavo kot pritožba, določenih v 2. odstavku 107. člena ZUS-1, jo vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo. Na podlagi iste zakonske določbe pa je prvostopna sodba postala pravnomočna s 1.1.2007. V obravnavanem primeru je predmet presoje v upravnem sporu odločba tožene stranke, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep prvostopnega upravnega organa in posledično tudi sklep prvostopnega organa z dne 17.2.2005, s katerim pa je prvostopni organ na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel tožnikov ponovni predlog za obnovo postopka denacionalizacije, ki jih prvostopni organ vodi pod šiframi ... Ker gre torej zgolj za presojo pravilnosti in zakonitosti teh aktov, tožnik v tem upravnem sporu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na vsebino obnove postopka, na vsebino že izdanih odločb, na zatrjevane nepravilnosti v postopku denacionalizacije, na zahteve v zvezi z izločitvijo uradnih oseb v postopku in na druge zatrjevane nepravilnosti in šikaniranja, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu.

Po 1. odstavku 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po 86. členu ZUS-1 vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

Revident v reviziji niti ne zatrjuje izrecno, da bi bile v obravnavanem primeru s strani prvostopnega sodišča storjene bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena tega zakona. Na morebitne takšne kršitve pravil postopka v upravnem sporu pa vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, torej obstoja tega revizijskega razloga sodišče niti ni ugotavljalo.

Revident tudi ni navedel, katere določbe materialnega prava naj bi bile ob izdaji v tem upravnem sporu izpodbijanega akta oziroma izpodbijane sodbe storjene, zato je v tem delu izpodbijano sodbo vrhovno sodišče preizkusilo po uradni dolžnosti in ugotovilo, da v njej ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Glede zahtevka, ki ga je tožnik oblikoval, pa sodišče opozarja, da se 2., 3. in 4. točka tega zahtevka sploh ne nanašajo na izpodbijani sklep in so torej v tem postopku neupoštevne. Glede oprostitve plačila sodnih taks (5. točka pritožbenega zahtevka), pa mu je že prvostopno sodišče pojasnilo, da se v postopku denacionalizacije sodne takse ne plačujejo, drugih stroškov pa tožnik tudi sicer ni uveljavljal.