Jedro

Družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta sklepa skupščine tožene stranke sprejeta pri 6. točki dnevnega reda na skupščini dne 12.7.2004, ki glasita: skupščina sprejme letni plan 2004 in skupščina sprejme poslovni načrt P. vsak dan za obdobje 2004/2008 razveljavita, sklepa skupščine tožene stranke, sprejeta pri 7. točki dnevnega reda na skupščini dne 12.7.2004, ki se glasita: besedilo družbene pogodbe družbe, sprejetega na skupščini družbe z dne 8.5.2003 in potrjenega v obliki notarskega zapisa opr. št. SV 722/03 z dne 28.5.2003 s strani notarja D.F., se spremeni v 22., 23. in 32. členu, tako, da v navedenih členih družbena pogodba po spremembah glasi: 22 člen prenos poslovnih deležev družbe je prost. Skladno z določilom 416. člena ZGD je izrecno izključena prednostna pravica družbenikov pri nakupu poslovnih deležev pred osebami, ki niso družbeniki. V kolikor pride do nakupa poslovnega deleža s strani več oseb in med njimi ni drugačnega dogovora, se pridobljeni poslovni delež razdeli tako, da vsak kupec pridobi enak delež, ki se vodi kot nov in samostojni poslovni delež ali pa združi z morebitnim obstoječim poslovnim deležem kupca. 23 člen - besedilo 23 člena se črta, 32 člen - pri povečanju osnovnega kapitala z novimi osnovnimi vložki odloča skupščina z 3/4 večino vseh družbenikov. Pri povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki družbeniki družbe skladno z določili 451. člena ZGD nimajo prednostne pravice pri vplačilu in prevzemu novih vložkov pred osebami, ki niso družbeniki. Členi družbene pogodbe se zaradi brisanja 23 člena ustrezno preoštevilčijo v celotnem besedilu družbene pogodbe. In skupščina sprejme družbeno pogodbo, ki v popolnosti nadomesti vse dosedanje akte in - ali družbene pogodbe o ustanovitvi družbe P. d.o.o. K. pa sta nična, obenem pa je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek, da se prej našteta sklepa skupščine razveljavita. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 604.598,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.4.2005 do plačila v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da je pri odločanju o tem, ali je bila kršena pravica tožeče stranke do informiranosti, sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ko je pri presoji upoštevalo nepravilno besedilo listinske dokumentacije in sicer zapisnik 12. seje skupščine tožene stranke v nepopravljenem besedilu. Zato je netočna ugotovitev sodišča prve stopnje, češ da B. na skupščini ni pričakoval odgovorov na zastavljena vprašanja, iz popravljenega besedila je namreč jasno razvidno, da je B. izrecno izjavil, da na zastavljena vprašanja pričakuje odgovore. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje razlagalo dopustnost omejitev pravice do informiranja. Zahtevo za informacijo po sodni praksi, ki se je izoblikovala v primerljivih pravnih sistemih, je mogoče namreč omejiti le, če se izkaže, da družbenik, ki zahteva informacijo nima interesa, da konkretno informacijo dobi, ali pa če gre za informacije, ki imajo z objektivnega gledišča minoren pomen, prav tako pa sme poslovodja zavrniti zahtevo po informaciji, če je verjetno, da bi jo družbenik uporabil za namen v nasprotju z interesi družbe. Za kaj takega pa v predmetnem primeru ni šlo. Zato je treba šteti, da je tožeča stranka upravičeno zahtevala in pričakovala odgovore na postavljena vprašanja. Glede sprememb družbene pogodbe pa tožeča stranka navaja, da ni napadala sklepa skupščine v tistem delu, po katerem družbena pogodba izključuje prednostno pravico obstoječih družbenikov pri prenosu poslovnih deležev, ampak le v tistem delu, v katerem je sklep dopustil, da družbena pogodba že v naprej izključi predkupno pravico družbenikov do povečanja osnovnega kapitala družbe. Taka izključitev prednostne pravice pa je v nasprotju z določilom 451. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), po katerem je pravni promet s poslovnimi deleži načeloma prost in je mogoče pravico družbenikov do prednostnega nakupa izključiti le z družbeno pogodbo. Kogentno pa je v 3. odst. 451. člena določena vsebina družbene pogodbe pri povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki, saj je iz tega določila mogoče povzeti, da lahko družbena pogodba določi zgolj eno izmed dveh naslednjih možnosti: 1. ali prednostno pravico družbenikov pri prevzemu novih vložkov ali 2. ekskluzivno pravico družbenikov pri prevzemu novih vložkov, ne more pa je z družbeno pogodbo izključiti.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih dejanskih okoliščin dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev v postopku, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Res je, da je sodišče prve stopnje pri odločanju očitno uporabilo besedilo zapisnika skupščine z dne 12.7.2004, ko še ni bilo popravljeno v delu glede tega, kaj je izjavljal predstavnik tožeče stranke A.B., ko je na skupščini izročil 90 vprašanj v pisni obliki. Iz dopisa tožene stranke tožeči stranki z dne 6.8.2004 je namreč razvidno, da je dejansko v zapisniku glede točke 6 dnevnega reda prišlo do pomote. A.B. je po popravljenem zapisniku izročil V. pisna vprašanja v zvezi z letnim planom za leto 2004 ter poslovnim načrtom za prehod na dnevno izhajanje časopisa, na katera pričakujejo odgovore. Predlaga, da so vprašanja sestavni del zapisnika. Vendar pa to ne pomeni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst 339. člena ZPP. Okoliščina, ali je B. na sami skupščini izjavil, da pričakuje odgovore ali ne, namreč ni bistvena za odločitev in jo kot take tudi sodišče prve stopnje ni štelo. Za svoje zaključke, da je bila tožeča stranka dovolj informirana in da torej ni bila kršena njena pravica do informiranosti, je uporabilo predvsem druge razloge. Zato tudi ta netočnost, glede na to, da ni imela odločilnega vpliva na stališče sodišča prve stopnje, ne more pomeniti zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sicer pa je tako v dejanskem kot pravnem pogledu po mnenju pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da pravica tožeče stranke do informiranosti ni bila kršena, sprejemljiv. Sodišče je glede tega navedlo prepričljive razloge, na katere se, da se izogne ponavljanju, sklicuje tudi pritožbeno sodišče. O vseh vprašanjih v zvezi s letnim planom za leto 2004 in poslovnim načrtom "P. vsak dan za obdobje 2004-8" je bila tožeča stranka očitno seznanjena vsaj na sestanku dne 17.6.2004. V konkretnem primeru gre očitno za nestrinjanje tožeče stranke z vsebino letnega plana za leto 2004 in z vsebino poslovnega načrta P. vsak dan, kar pa seveda ne pomeni, da je s tem, ko je skupščina sprejela ustrezne sklepe v nasprotju z stališčem tožeče stranke, bila kršena pravica tožeče stranke do informiranosti. Tožeča stranka je očitno skušala dobiti od tožene stranke take odgovore, da bi bili zanjo sprejemljivi. To pa nima nobene zveze z vprašanje informiranosti in pravice do informiranosti. Gre pač za to, da sta tožeča in tožena stranka različno ocenjevali ekonomsko in finančno smotrnost prehoda P. na dnevnik. Vprašanje ekonomske in finančne upravičenosti pa ni vprašanje, o katerem bi bilo treba presojati v zvezi z uveljavljanjem ničnosti oz. izpodbojnosti sklepov skupščine, tu gre le za vprašanje, ali je bila kršena pravica tožeče stranke do informiranosti. Očitno pa je in to smiselno pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, da so bili tožeči stranki dostopni vsi podatki v zvezi s poslovanjem tožene stranke, torej v enakem obsegu kot jih je imela tožena stranka sama, le da je šlo za različno oceno teh podatkov. Pritožbeno sodišče zato meni, da je zaključek sodišča prve stopnje o tem, da pravica do informiranosti tožeče stranke ni bila kršena, utemeljen. Prav tako po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava v zvezi s tistim delom sklepa skupščine sprejetega pri točki 7 dnevnega reda dne 12.7.2004, ki se nanaša na vprašanje prednostne pravice družbenikov pri povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki. Iz sklepa izhaja, da naj bi pri povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki družbeniki družbe skladno z določili 451. člena ZGD ne imeli prednostne pravice pri vplačilu in prevzemu novih vložkov pred osebami, ki niso družbeniki. Tožeča stranka meni, da je taka določba v družbeni pogodbi v nasprotju z 451. členom ZGD, ker naj bi družbena pogodba lahko določila pri povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki le eno od naslednjih dveh možnosti: ali prednostno pravico družbenikov pri prevzemu novih vložkov ali ekskluzivno pravico družbenikov pri prevzemu novih vložkov, nedopustno pa je, da bi prednostno pravico izključila. Po 3. odst. 451. člena ZGD pa v primeru, kadar se osnovni kapital poveča z novimi vložki, lahko nove vložke prevzamejo bodisi dosedanji družbeniki bodisi druge osebe. Pri tem družbena pogodba lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu. To določilo je tudi po mnenju pritožbenega sodišča treba razlagati tako kot ga razlaga sodišče prve stopnje, torej da družbena pogodba sicer lahko določi, da smejo nove vložke prevzeti le dosedanji družbeniki ali da imajo ti prednost pri prevzemu, lahko pa določi tudi drugače, torej v povezavi s 1. odst. in 3. odst. 451. člena ZGD tudi tako, da nove vložke prevzamejo druge osebe in ne dosedanji družbeniki. Zato tudi v tem delu po mnenju pritožbenega sodišča izpodbijani sklep skupščine tožene stranke ni niti ničen niti izpodbojen.

Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pri tem pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo stroškov odgovora na tožbo, glede na to, da ni bil potreben, saj v njem ni ničesar takega kar bi dodatno pripomoglo k boljši razjasnitvi zadeve.