Jedro

Poizvedbi tožnika o EMŠO toženca in o lastništvu vozila je mogoče primerjati s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, kjer je vrednost storitve opredeljena s 50 točkami (tar. št. 39/5 OT).

Dopis (opozorilo) s pozivom k izpolnitvi terjatve v določenem roku je mogoče šteti za obrazložen opomin pred tožbo, za katerega je po tar. št. 38/4 OT treba priznati 100 točk.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba na podlagi pripoznave v odločitvi o stroških postopka (točka II izreka) spremeni tako, da se znesek 271,86 EUR nadomesti s pravilnim zneskom 391,32 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 189,59 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. S sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 195,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in datumov, razvidnih iz točke I izreka. V točki II izreka je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 271,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep o stroških v sodbi na podlagi pripoznave (točka II izreka) se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Predlaga, da pritožbeno sodišče tožeči stranki prizna vse priglašene stroške, podrejeno pa sklep o stroških razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče tožeči stranki za opravljeni poizvedbi o EMŠO in o lastništvu vozila priznalo stroške v višini 2 x 20 točk po tarif. št. 39/4 Odvetniške tarife (OT2) in ne v priglašeni višini 2 x 50 točk po tarif. št. 39/5 za posamezno pribavo teh podatkov. Sodišče je utemeljilo, da v konkretnem primeru ne gre za obrazložene dopise. Tožeči stranki je sodišče priznalo 2 x 50 točk za opozorili - opomina pred tožbo z dne 29.10.2019 in 8.11.2019 po tarif. št. 39/3 in ne v priglašeni višini 2 x 100 točk za obrazložene opomine pred tožbo po tarif. št. 38/4. V primerih I Cp 3001/2015, II Cpg 223/2016 in I Cp 2141/2016 je sodišče tožeči stranki priznalo odvetniške stroške za pribavo podatkov v višini 50 točk po tarif. št. 39/5 in stroške opomina pred tožbo v višini 100 točk po tarif. št. 38/4. Sodišče ni odločilo v skladu z ustaljeno sodno prakso, odstop od sodne prakse je arbitraren, saj sodišče ni podalo razumnih pravnih argumentov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev v predmetni zadevi. Poleg tega odločitev sodišča v tem delu ni obrazložena in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Sodišču je očitati tudi napačno uporabo odvetniške tarife. Za pridobivanje podatkov se uporabi tarifna št. 39/5, ki izrecno določa, da se za vsak pribavljen podatek obračuna v višini 50 točk. Tarifa 39/4 velja za kratke dopise in obvestila. Očitno je tarifa 39/5 specialnejša in je uporaba tarife 39/4 zmotna uporaba materialnega prava. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni uporabilo tarife 39/5, kaj šteje za obrazložen dopis. Tožbi je bila priložena poizvedba o EMŠO, iz katere je razvidno, da je poizvedba na dveh straneh, da vsebuje utemeljitev pravnega interesa in zagotovo ne gre za kratek dopis. Tožeča stranka poizvedbe o registrski številki sicer ni priložila, vendar je tudi ta poizvedba morala biti obrazložena, saj brez utemeljitve pravnega interesa UE zahtevanega podatka ne bi razkrila. Ker je UE razkrila osebni podatek, je vloga morala biti obrazložena. Sodišču je očitati zmotno uporabo materialnega prava tudi glede ovrednotenja storitve za poslana opozorila toženi stranki. Sodišče je za ta opravila uporabilo tarifo 39/3, ki velja za obrazložen dopis. Sodišče bi moralo uporabiti specialnejšo tarif. št. 38/4, ki se uporabi za obrazložen opomin pred tožbo. Tudi v tem primeru je odločitev nepojasnjena oziroma ni razumljiva. V opozorilu je bila terjatev konkretizirana z zneskom in temeljem, toženi stranki je bil določen rok za izpolnitev, s potekom tega roka so za toženo stranko začele teči zakonske zamudne obresti. Pred prejemom tega opozorila terjatev torej ni zapadla. Iz vsebine opozorila jasno izhaja, da tožeča stranka poziva k izpolnitvi terjatve (ne pa zgolj na seznanitev z obstojem le-te). ZPP ne določa, da je pogoj za tožbo, da je dolžnik izrecno opozorjen, da gre za opomin pred tožbo, še manj se zahteva, da se uporabi izraz tožba in da se opozori na posledice tožbe. Kaj takega ne določa niti tarifa 38/4. Tarifa 39/3 se uporablja sekundarno, kadar pisanja ni mogoče uvrstiti pod nobeno drugo tarifo (prim. sklep Upravnega odbora OZS z dne 7.6.2007). Še več, tarifa izrecno določa analogno uporabo podobnih storitev (6. odst. 4. člena tarife). Poslana opozorila so brez dvoma bolj primerljiva z opominom pred tožbo (vsebujejo poziv na plačilo in rok za prostovoljno izpolnitev) po tar. št. 38/4 OT, kot pa z obrazloženim dopisom po tar. št. 39/3 OT.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje zadostno obrazložena in jo je mogoče preizkusiti, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana.

6. Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožnico, da je mogoče njeno poizvedbo o EMŠO tožene stranke in poizvedbo o lastništvu vozila primerjati s pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, kjer je vrednost storitve opredeljena s 50 točkami (tar. št. 39/5 OT). Tudi pri pridobitvi podatka o EMŠO in o lastništvu vozila gre namreč za podatka iz uradnega registra, ki se vodi. Tako gre za primerljivo storitev. Tudi sicer je dopis s poizvedbo o EMŠO obrazložen v takšni meri, da ga je šteti tudi za obrazložen dopis, saj kot pravilno navaja tožeča stranka, je potrebno za pridobitev tega podatka izkazati upravičen pravni interes. Enako velja za pridobitev podatka o lastništvu vozila. Sodišče prve stopnje bi torej moralo tožeči stranki za ti dve poizvedbi priznati dvakrat po 50 točk namesto dvakrat po 20 točk. 7. Tudi pritožbena navedba glede opozoril z dne 29.10.2019 in 8.11.2019 je utemeljena. Glede na njuno vsebino ju je mogoče šteti za obrazložena opomina pred tožbo po tar. št. 38/4 OT, čeprav v njih ni izrecno navedeno, da bo v primeru neplačila vložena tožba. Tožeča stranka v teh opozorilih namreč poziva k izpolnitvi terjatve v določenem roku in svoj dopis tudi naslavlja z „opozorilom“. Glede na to je prej navedena dopisa mogoče šteti za obrazložena opomina pred tožbo, za katera je treba priznati dvakrat po 100 točk in ne dvakrat po 50 točk, kot je to storilo sodišče prve stopnje.

8. Gleda na navedeno je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo na podlagi pripoznave v odločitvi o stroških postopka (točka II izreka) spremenilo tako, da je znesek 271,86 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 391,32 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

9. Ker je tožeča stranka uspela s pritožbo, je upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odst. 154. člena in 2. odst. 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 135 EUR za sestavo pritožbe, pavšalni znesek za materialne izdatke 2,7 EUR, 22% DDV v znesku 30,29 EUR in sodno takso v znesku 21,60 EUR, skupaj 189,59 EUR. Te stroške je toženec dolžan plačati tožeči stranki v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (1. odst. 299. člena in 1. odst. 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ3).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami 3 Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami