Jedro

Dejstvo je, da so stroški nastali pred vložitvijo prošnje za BPP, zato je pravilna in zakonita izpodbijana odločitev Organa za BPP.

Tožniku je bila dodeljena BPP v obsegu svetovanja in zastopanja po odvetniku, ki je kot prava uka stranka seznanjen, da bodo nastali stroški opravljanja izvršbe rubeža in dražbe ter je imel možnost vložiti prošnjo za oprostitev plačila stroškov izvršitelja že z vložitvijo predloga za izvršbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju Organ za BPP) prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zavrnil. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 30. 9. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri navaja, da prosi za pomoč v obsegu oprostitve plačila stroškov izvršitelja po računu št. 402/2020 v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 1619/2016. Organ za BPP je v skladu z določilom drugega odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, ugotovil, da je prošnja neutemeljena. Tožnik je namreč vložil prošnjo za BPP dne 30. 9. 2020, stroški izvršitelja, oprostitev plačila katerih se zavzema, pa so nastali dne 10. 7. 2020. 3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da izpodbijana odločba ni obrazložena in je neutemeljena, s tem pa tudi nezakonita. Navaja, da sklicevanje tožene stranke na določbe ZBPP zgolj na abstraktni ravni in le-to v sporni odločbi ni z ničemer konkretizirano. Navedbe v obrazložitvi odločbe so takšne, da je tožnik imel možnost vložiti le do 10. 7. 2020 prošnjo, torej le preden je vedel za nastali strošek in obveznost, ki je ne more plačati. Meni, da materialnega prava tožena stranka ne sme uporabljati črkobralsko in določbe ZBPP razlagati restriktivno in z vidika tožene stranke. Meni, da dejansko stanje ni raziskano v celoti in da je nepopolno. Tožeča stranka meni, da je prošnjo za BPP vložila v razumnem času in pravočasno, glede na dejstvo, da je račun izvršitelja za njegove stroške nastal pred 21. 8. 2019 oziroma 23. 10. 2019, bil izdan šele 10. 7. 2020 in da je zapadel v plačilo šele 20. 7. 2020. Meni, da je izpodbijana odločitev materialno pravno nezakonita in da tožniku povzroča škodo. Nadalje meni, da je tožena stranka v postopku storila absolutno bistveno kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ni tožnika seznanila po toženki pridobljenimi podatki (izvršilnega postopka) in mu dala možnost, da se o tem izjavi in pojasni, med drugim tudi, da obveznosti plačila in višin le-tega še ni bil seznanjen in ne k temu pozvan. Predlaga tudi zaslišanje tožnika kot stranke in izvršitelja.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je 11. člen ZBPP jasen in ne predvideva izjeme. Na računu je zaveden datum opravljanja storitve 10. 7. 2020. Tožena stranka je razpolagala z vsemi podatki, potrebnimi za izdajo odločbe po skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi prvega odstavka 144. člena ZUP. Dejstvo je, da je tožeči stranki bila za izvršilni postopek dodeljena pravna pomoč pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku, ki je tudi vložil predlog za izvršbo, v katerem je predlagal izvršbo z rubežem in cenitvijo premičnin v posesti ali lasti dolžnika. Navedeno pomeni, da je prosilca v postopku zastopala prava uka stranka, ki je vedela, da bodo nastali stroški sodnega izvršitelja in da je te stroške potrebno tudi plačati. Zato bi lahko odvetnik, v kolikor izvršitelj res ni pozval stranke na plačilo predujma, to opozoril izvršitelja, ko je bil obveščen o razpisani dražbi dne 23. 10. 2019 in bi s tem pripomogel k varovanju tožnikovih pravic. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Sodišče je v predmetni zadevi v skladu z določili Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP v obsegu oprostitve plačila stroškov izvršitelja po računu št. 40272020 z dne 10. 7. 2020. 8. Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

9. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (13. člena ZBPP, subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (24. člen ZBPP, objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

10. Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP).

11. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v predmetni zadevi tožnik vložil dne 30. 9. 2020 prošnjo za BPP kot oprostitev plačila računa št. 402/2020, z dne 10. 7. 2020, ki ga je v postopku izvršbe izstavil izvršitelj, in sicer tožniku kot upniku v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. I 1619/2016. 12. Glede na citirano določilo 11. člena ZBPP, so dejanja pravne pomoči do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP že nastala oziroma so nastali stroški izvršitelja po računu št. 402/2020, z dne 10. 7. 2020. Dejstvo je, da so stroški nastali pred vložitvijo prošnje za BPP, zato je pravilna in zakonita izpodbijana odločitev Organa za BPP.

13. Za predmetni postopek so neutemeljena navajanja tožnika, da izvršitelj v izvršilnem postopku ni pozval upnika, torej tožnika k plačilu varščine, saj bi lahko upnik s pozivom uveljavljal oprostitev stroškov. Slednje ni pogoj za uveljavljanje BPP. Dejstvo je, da je tožniku bila dodeljena BPP v obsegu svetovanja in zastopanja po odvetniku, ki je kot prava uka stranka seznanjen, da bodo nastali stroški opravljanja izvršbe rubeža in dražbe ter je imel možnost vložiti prošnjo za oprostitev plačila stroškov izvršitelja že z vložitvijo predloga za izvršbo. Zato je tudi pravno nerelevantno navajanje tožnika, da ni prejel računa izvršitelja, saj se račun izda za že opravljena dejanja in ne za bodoča ter odobritev prošnje za BPP ne temelji na dejstvu, da je račun vročen.

14. Tožnik zaslišan na glavni obravnavi je potrdil, da je njegov pooblaščenec vložil predlog za izvršbo in bil s strani svojega odvetnika seznanjen s potekom izvršbe, ni pa bil seznanjen z izvršilnimi stroški, zato tožnik meni, da tožena stranka ni celovito ugotovila dejanskega stanja.

15. Sodnega izvršitelja določi sodišče s sklepom, s katerim določi tudi višino predujma, ki ga mora za njegove stroške založiti upnik (2. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V kolikor izvršilno sodišče ne imenuje s sklepom izvršitelja, ta tudi ne more opravljati izvršilnih dejanj in izdati računa. Če je prišlo do te situacije, je torej račun brez pravne podlage, kar lahko tožnik uveljavlja v izvršilnem postopku in ne v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. 16. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka na glavni obravnavi, glede na obrazloženo je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba zakonita, kot tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.