Jedro

O odvzemu ali omejitvi pravice staršev do stikov z otrokom ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze staršev odloča sodišče (tretji odstavek 78. člena in 80. člen ZZZDR). Sodišče je pristojno za izdajo odločbe tudi v tistih primerih, ko na novo uredi vprašanje stikov, o katerih je ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze že odločilo. V vseh drugih primerih ločitve otroka od staršev pa je za odločanje o stikih pristojen center za socialno delo (106. člen ZZZDR).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odločilo, da ima tožnik S. H. kot oče pravico do stikov s svojim sinom N. H., v času trajanja šolskega pouka vsako prvo in vsako tretjo soboto v mesecu od 9.00 do 19.00 ure, ko ga oče prevzame ob 9.00 uri na parkirišču nasproti Razvojnega centra v ... in ga ob 19.00 uri pripelje na isto mesto, kjer ga izroči otrokovi materi P. L., ter v času poletnih šolskih počitnic od 1. avgusta od 9.00 ure do 15. avgusta do 19.00 ure s tem, da oče otroka prevzame ob 9.00 uri na parkirišču nasproti Razvojnega centra v ... in ga ob 19.00 uri pripelje na isto mesto ter ga izroči otrokovi materi P. L.. Toženi stranki je sodišče naložilo, da je dolžna tožniku omogočiti s to sodbo določene stike z mladletnim sinom in odločilo, da pravdni stranki trpita vsaka svoje pravdne stroške. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek glede dodatno predlaganih stikov tožnika z otrokom zavrnilo. Sodišče tudi ni ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo razveljavilo ter tožbo tožeče stranke zavrglo.

Zoper sklep sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in spremeni izpodbijani sklep sodišča druge stopnje tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Po mnenju revidenta za odločitev ni neposredne podlage v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Predvsem je bil drugi odstavek 105. člena spremenjen s spremembami in dopolnitvami ZZZDR (Ur. l. RS št. 64/2001) in sicer tako, da določa pristojnost sodišča, da odloči skladno z 78. členom tega zakona. Prav tako tudi tretji odstavek 78. člena določa pristojnost sodišča za odločanje o pravici do stikov z otrokom. V vsakem primeru gre za varstvo pravic otrok skladno z ustavo, zakonom in Konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic. Cilj konvencije je otrokom omogočiti uresničevanje njihovih pravic (torej tudi pravice do stikov z obema staršema), in sicer tako, da lahko sodelujejo v postopkih pred pravosodnimi organi glede uresničevanja njihovih pravic. Glede na navedeno je za odločanje o stikih otroka s staršem, s katerim otrok ne živi, pristojno neposredno na podlagi konvencije sodišče in ne center za socialno delo.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je predlagala, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Pravica do osebnih stikov staršev z otrokom je pravni izraz starševstva, ki ima po 54. členu Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91) značaj ustavne pravice. Pritrditi je revidentu, da so dolžnosti vzdrževanja, izobraževanja in vzgoje otroka, ki so naložene staršem, hkrati pravica otroka, da zanj skrbijo njegovi starši. To pravico izrecno zagotavlja otroku Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 15/90), ki v tretjem odstavku 9. člena določa, da ima otrok, ki je ločen od enega ali obeh staršev pravico, da redno vzdržuje stike z njima, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR) določa, da ima v primeru, kadar starši ne živijo skupaj, tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, pravico do osebnih stikov z njim (tretji odstavek 78. člena in 106. člen ZZZDR). Tisti od staršev, pri katerem otrok živi, je dolžan omogočiti drugemu osebne stike z otrokom (drugi odstavek 106. člena), kar ne pomeni le, da jih drugemu ne otežuje, ampak tudi, da pri otroku vzpostavi pozitiven odnos do stikov. Kot ugotavlja izpodbijani sklep, dejstvo, da stiki v obravnavanem primeru do sedaj niso bili izvrševani, res kaže na to, da toženka kot zavezanka svojih obveznosti ni izpolnila v obsegu in na način, ki je bil določen z izvršilnim naslovom. Vendar je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, ki je po razveljavitvi prvostopenjske sodbe vloženo tožbo zavrglo (drugi odstavek 18. člena ZPP) ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru ni podana pristojnost sodišča za odločanje o predmetnem tožbenem zahtevku.

O odvzemu ali omejitvi pravice staršev do stikov, ki gre sicer staršem po samem zakonu, odloča ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze staršev sodišče (tretji odstavek 78. člena in 80. člen ZZZDR). V vseh drugih primerih ločitve otroka od staršev pa odloča o stikih center za socialno delo (106. člen ZZZDR). Ne drži trditev revidenta, da se tretji odstavek 78. člena nanaša na splošno na primere, ko starši ne živijo skupaj in je bilo že s pravnomočno odločbo odločeno o tem, komu od staršev se otrok zaupa v varstvo in vzgojo. Določba 78. člena ureja razmerja zakoncev do skupnih otrok ob razvezi zakonske zveze in v tem smislu je treba razlagati tudi besedilo tretjega odstavka 78. člena, da o pravici staršev do stikov z otrokom ob razvezi zakonske zveze odloča sodišče. Le če je o stikih ob razvezi oziroma razveljavitvi zakonske zveze sodišče že odločilo (npr. tako, da je omejilo pravico do stikov), izda v tem primeru sodišče tudi novo odločbo. Center za socialno delo namreč ne more spreminjati sodnih odločb. Če pa, kot v obravnavanem primeru, sodišče o stikih ni odločalo, odloča o odvzemu ali o omejitvi pravice do stikov in o načinu izvrševanja stikov center za socialno delo (prvi odstavek 106. člena in 119. člen ZZZDR).

Po noveli ZZZDR (Ur.l. RS, št. 64/2001 - ZZZDR-B) res velja, da isti organ, to je sodišče, odloča o varstvu in vzgoji otroka v vseh primerih, ko se starša, ki ne živita skupaj, o tem vprašanju ne moreta sporazumeti. Nespremenjen pa je ostal 106. člen ZZZDR. To pomeni, da še vedno o odvzemu ali omejitvi pravice staršev do stikov ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze staršev odloča sodišče (treti odstavek 78. člena in 80. člen ZZZDR), v vseh drugih primerih ločitve otroka od staršev pa ostaja pristojnost centra za socialno delo za odločanje o stikih. Novela je posegla le v vsebino 105. člena ZZZDR, ki ureja pristojnost za odločanje o varstvu in vzgoji v primeru, ko se starši ne sporazumejo, ne pa tudi v določbe, ki urejajo odločanje o stikih.

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (Ur. l. RS, št. 86/99 - Mednarodne pogodbe, št. 26/99) v 3. točki prvega člena res določa, da so po konvenciji družinskopravni vsi postopki pred pravosodnimi organi, ki zadevajo otroke, zlasti tisti, ki se nanašajo na uresničevanje starševske odgovornosti, kot so vzgoja in varstvo ter osebni stiki z otrokom. "Pravosodni organ" po konvenciji pa ni nujno sodišče, lahko je tudi upravni organ z enakovrednimi pooblastili (točka a drugega člena navedene konvencije). Revizija tako nima prav, da je neposredno po konvenciji pristojno odločati le sodišče in ne center za socialno delo. Tudi Ustava, ki ureja pravico do sodnega varstva v 23. členu, to je v poglavju o temeljnih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, v 157. členu določa, da odloča o zakonitosti posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, vrsta sodnega varstva pa je odvisna od narave posamezne pravice in vrste njene kršitve. Po 1. členu ZPP odloča sodišče v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb v pravdnem postopku, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Po ZZZDR je za odločanje o prepovedi stikov z otrokom tistemu od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom in o načinu izvrševanja stikov določena pristojnost centra za socialno delo (prvi odstavek 106. člena in 119. člen ZZZDR). V navedenem primeru se tako sodno varstvo zagotavlja v upravnem sporu. Kar se tiče standarda pravnega varstva v upravnem postopku pa je ustavno sodišče ob presoji skladnosti 105. člena ZZZDR z ustavo v zadevi U-I-273/98 (Ur. l. RS, št. 60/99) tudi že zavrnilo očitke o nižjem standardu pravnega varstva v upravnem postopku.

Po veljavnem pravu torej v obravnavanem primeru ni podana pristojnost sodišča za odločanje o izvrševanju stikov tožnika z otrokom, ampak je pristojen za odločanje o izvrševanju stikov center za socialno delo, ki je pooblaščen storiti potrebne ukrepe za varovanje otrokove koristi (106 in 119. člen ZZZDR).

Ker uveljavljeni revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno in z njo tudi priglašene revizijske stroške.