Jedro

V skladu s 154. členom ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini.

Tudi v novejši sodni praksi se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izrek izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki, zniža za 1.723,20 EUR (na 2.534,53 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 291,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora tožeča stranka v 15 dneh od vročitve sklepa povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 4.257,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnik). Pritožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče stroške postopka oceniti ločeno glede na uspeh dosežen po temelju in ločeno glede na uspeh dosežen po vsebini. Tožnik je po temelju uspel s 40 %, saj je tožena stranka (toženka) že pred pravdo priznavala 50 % temelj. Po izvedenem dokaznem postopku je tožnik uspel znižati svojo odgovornost na 30 %, po višini je uspel s 13,49 % in skupno to pomeni, da je uspel s 26,7%. Sodna praksa izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini. Takšen izračun je utemeljen, kadar ugotavljanje spornega temelja povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov, kar je po oceni tožnika podano v tej zadevi, ko je dokazovanje v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka povzročilo pretežni del pravdnih stroškov. Toženka je ugovarjala 50 % soodgovornost tožnika in ugovarjala temelju iz več razlogov. V pravdi so bila izdelana tri izvedenska mnenja in dopolnitve. Dve izvedenski mnenji sta bili izdelani izključno v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka, tretjemu izvedencu (medicinske stroke) je toženka med zaslišanjem zastavljala vprašanja v zvezi s temeljem.

3. Sodišče je nadalje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo spremembe Odvetniške tarife (OT), saj se je vrednost točke od dotedanjih 0,459 EUR zvišala na 0,60 EUR. Sprememba je pričela veljati 6. 4. 2019. Glede na jasno določilo drugega odstavka 12. člena OT se odvetniški stroški od 6. 4. 2019 dalje obračunajo po vrednosti točke 0,60 EUR. Prvostopenjsko sodišče je tako pravdnima strankama napačno obračunalo odvetniške stroške, nastale do 6. 4. 2019. 4. Toženka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Tožnik utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava pri ugotavljanju uspeha pravdnih strank, drugačne navedbe iz odgovora na pritožbo pa niso utemeljene. V skladu s 154. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek). Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini in niso utemeljene navedbe iz odgovora na pritožbo, da novejša sodna praksa delitev na obravnavanje uspeha v pravdi po temelju in po višini zavrača1. Tudi v novejši sodni praksi2 se upoštevajo okoliščine primera, kar v primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, pomeni, da se (lahko) stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.

7. Glede na okoliščine konkretnega primera je podlaga za ločeno vrednotenje uspeha po temelju in višini po oceni sodišča druge stopnje podana. Med pravdnima strankama je bil sporen tako temelj kot višina. Tožnik utemeljeno navaja, da je toženka ugovarjala 50 % soodgovornost tožnika in ugovarjala temelju tožbenega zahtevka iz več razlogov. V pravdi je bilo izdelanih več izvedeniških mnenj in je bil velik del dokaznega postopka namenjen razčiščevanju temelja. Glede tega sta bili izdelani dve izvedenski mnenji, glede višine pa eno, pri čemer je tudi izvedencu medicinske stroke toženka postavljala vprašanja v zvezi z neuporabo čelade.

8. Ker je toženka že pred pravdo priznala 50 % temelj, je bila v postopku sporna 50 % soodgovornost tožnika, od tega je toženka uspela s 30 % soprispevkom tožnika oziroma v spornem delu s 60 %, tožnik pa s 40 %. Glede višine je tožnik uspel s 13,49 %, tako da v pritožbi utemeljeno navaja, da je njegov skupen uspeh 26,7 %.

9. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe tožnika, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo spremembe OT oziroma vrednosti odvetniške točke v višini 0,60 EUR, ki velja od 6. 4. 2019. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (5. točka), je sodišče, ker je bil narok zaključen po spremembi vrednosti odvetniške točke, upoštevalo novo vrednost odvetniške točke. Navedeno je razvidno tudi iz obračuna v 6. in 7. točki obrazložitve in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

10. Ob upoštevanju izračuna stroškov pravdnih strank, ki mu tožnik, razen v že navedenem obsegu, ne nasprotuje, je sodišče druge stopnje ugotovilo, da 26,70 % priznanih stroškov tožnika v višini 6.685,29 EUR znaša 1.784,97 EUR, 73,30 % stroškov toženke v višini 5.892,90 EUR pa 4.319,50 EUR. Po medsebojnem pobotanju obeh zneskov je tožnik dolžan toženki povrniti 2.534,53 EUR. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje temu ustrezno spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), saj ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. V ostalem je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožnik je s pritožbo uspel v pretežnem delu, zato mu je toženka dolžna povrniti njegove potrebne pritožbene stroške (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP), svoje stroške pritožbenega postopka pa nosi toženka sama. Potrebne pritožbene stroške tožnika predstavljajo stroški za sestavo pritožbe v višini 375 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 225,00 EUR, ter sodna taksa za pritožbo v višini 66,00 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški, ki jih je toženka dolžna povrniti tožniku, tako znašajo 291,00 EUR.

1 Toženka se sklicuje na sklep VSL I Cpg 96/2019, ki govori o tem, da ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha po temelju in po višini prav v pravdah zaradi plačila odškodnine, ter na sklep VSL I Cp 742/2018, ki se izrecno o tem vprašanju ne opredeljuje. 2 Npr. sklepa VSL II Cp 3142/2016 in VSL II Cp 1770/2014.