Jedro

Tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo (v pravdi po 133. členu OZ). Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika (v nadaljevanju tudi prosilec) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 71/2008 z dne 5. 12. 2017. 2. V obrazložitvi se toženka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V pravdnem postopku P 71/2008 prosilec nastopa kot tožnik zoper toženo stranko, A.A. S sodbo in sklepom P 71/2008 z dne 4. 12. 2017 je bil zavrnjen zahtevek tožnika, da mora A.A. takoj iz predprostora na parceli št. 530/14, k.o. ..., prestaviti 100 tonsko ekscentrično stiskalnico na svoje dvorišče, da mora sanirati poškodovani južni zid v kletnih prostorih delavnice in staremu zidu dodati dodatni zid, da se predprostor ne bo porušil. Prosilec je navajal, da stiskalnica povzroča škodo na njegovi delavnici, ki stoji na parceli št. 530/35, k.o. ... V postopku se je ugovarjala aktivna legitimacija tožnika, saj ta ni lastnik nepremičnine na parceli št. 530/35, k.o. ... Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe ima po 75. in 99. členu Stvarno pravnega zakonika (SPZ) prizadeti lastnik ali domnevni lastnik, ker pa tožnik ni lastnik oziroma solastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, k.o. ..., aktivna legitimacija tožnika ni podana. Zato je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. Da tožnik ni lastnik, je razvidno tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah D 110/2000 z dne 28. 12. 2016, saj tožnik ni upravičen do dedovanja nujnega deleža zapuščine, ki med drugim obsega tudi ½ nepremičnine parc. št. 530/35, k.o. ..., saj vrednost darila, ki ga je dobil od zapustnika na podlagi darilne pogodbe, presega ugotovljeni nujni delež tožnika. Tožnik torej ni in tudi ne more postati lastnik oziroma solastnik nepremičnine št. 530/35, k.o. ..., zato s tožbo ne more uspeti, saj neobstoj stvarne legitimacije privede do zavrnitve zahtevka. Ker brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku s pritožbo. Za dodelitev BPP morata biti kumulativno izpolnjena vsebinski in finančni pogoj, zato toženka ob neobstoju vsebinskega pogoja niti ni preverjala finančnega pogoja. Prošnjo za dodelitev BPP je zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je toženka prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Toženka je dejansko stanje ugotavljala le na podlagi poizvedb pri sodišču v Domžalah, pri tem pa nepravilno ugotovila, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker ni lastnik, solastnik ali posestnik delavnice na parc. št. 530/35, k.o. ... Iz tožbi priloženih dokazov je razvidno, da je lastnik delavnice, stoječe na parceli 530/35, k.o. ... Napačen je tudi zaključek, da dedni postopek po pokojnem očetu še ni pravnomočno zaključen. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženki.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, v dopisu, ki je bil priložen upravnemu spisu, je le sporočila, da je bila tožba vložena prepozno, saj je izpodbijana odločba postala pravnomočna dne 31. 3. 2018. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila tožba vložena pravočasno. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila izpodbijana odločba skrbniku tožnika vročena 28. 2. 2018. Rok za vložitev tožbe je iztekel 30. 3. 2018, tožnik pa je tožbo vložil 26. 3. 2018. To pomeni, da je tožnik tožbo vložil v roku in zato ne drži navedba toženke, da je bila tožba vložena prepozno.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Domžalah. Organ je prošnjo zavrnil, ker je zadeva očitno nerazumna oziroma, ker tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

8. Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tretji odstavek citiranega člena med drugim določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev redne BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Domžalah P 71/2008. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bila tožba zavrnjena zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožnika. Kot je pravilno ugotovila toženka, tožnik namreč ni lastnik delavnice na parc. št. 530/35, k.o. ... Iz izpisa iz zemljiške knjige je razvidno, da je nepremičnina št. 530/35, k.o. ..., v lasti B.B. in C.C., vsake do ½. Kot pojasni toženka in kar potrjujejo tudi podatki v upravnem spisu, se je pred Okrajnim sodiščem v Domžalah vodil zapuščinski postopek po pokojnem D.D., zapuščina pa je obsegala tudi ½ nepremičnine parc. št. 530/35, k.o. ... Zapuščinski postopek je bil zaključen s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 110/2000 z dne 28. 12. 2016, iz katerega je razvidno, da tožnik do dedovanja nujnega deleža ni bil upravičen, saj je vrednost darila, ki ga je prejel od zapustnika na podlagi darilne pogodbe, presegala ugotovljeni nujni delež tožnika. To pomeni, da tožnik omenjene nepremičnine tudi ni podedoval. 10. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v 133. členu določa, da lahko vsakdo zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Pri tem pojem „vsakdo“ ni tako širok, saj ne more vlagati zahtevka prav vsak, ampak le tisti, ki mu grozi večja škoda, prav tako mora biti nevarnost zanj konkretna, neposredna1. Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe po 133. členu OZ v povezavi s 75. in 99. členom SPZ imajo tako prizadeti lastnik, domnevni lastnik in s tem tudi posestnik. Kot je pojasnjeno zgoraj, tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, k.o. ..., zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo. Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP tudi po mnenju sodišča pravilna.

11. Ob tem sodišče dodaja, da so tožbeni ugovori povsem splošni in nekonkretizirani. Navedbe tožnika, da so nepravilne ugotovitve toženke glede pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne držijo, saj listine v spisu potrjujejo pravnomočnost sklepa o dedovanju D 110/2000 z dne 28. 12. 2016. Drugih, za obravnavani primer relevantnih ugovorov, tožnik nima.

12. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločalo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega akta (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

1 glej dr. Renato Vrenčur: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, str. 396.