Jedro

Ob ugotovitvi, da je bila v mesecu avgustu 2008 oziroma v roku 30 dni pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana le sedmim delavcem je sodišče izrecno ugotovilo, da tožena stranka programa razreševanja večjega števila presežnih delavcev iz 99. člena ZDR ni bila dolžna sprejeti. Dejstvo, da je program pripravljala, ni pa izvedla vseh postopkov v zvezi z njegovim sprejemom, tako ni moglo vplivati na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnici podala tožena stranka 1. 8. 2008, in zahtevek za vrnitev tožnice na delo ter priznanje pravic po pogodbi o zaposlitvi za učitelja praktičnega pouka za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Hkrati je ugotovilo, da je tožnici v posledici navedene odpovedi delovno razmerje prenehalo 19. 4. 2009, ker je bila v času odpovedi in vse dotlej v bolniškem staležu, ter toženi stranki naložilo, da tožnici do tega datuma izplača nadomestilo plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni in ji prizna delovno dobo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob dejstvu, da je bilo zaradi manjšega vpisa učencev pri toženi stranki presežnik 7 delavcev oziroma da je bila pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana le sedmim delavcem, je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da toženi stranki ni bilo potrebno sprejemati programa razreševanja trajno presežnih delavcev v smislu 96. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Ob ugotovitvi, da je ne glede na število presežnih delavcev tožena stranka izbiro delavcev, ki jim je odpovedala pogodbo o zaposlitvi, opravila na podlagi določb Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, to je za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti, ki je zahtevala točkovanje kriterijev, je sodišče ugotovilo, da upoštevanje delovne uspešnosti ni vplivalo na končni rezultat, na podlagi katerega je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana tudi tožnici, saj so bili po tem kriteriju enako ocenjeni vsi delavci.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma da gre za nasprotje med razlogi sodbe in listinami v spisu (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) saj se sodišče kljub listinam v spisu ni opredelilo do tega, da program razreševanja presežnih delavcev pri toženi stranki ni bil sprejet in da bi lahko tožena stranka ob pravilnem postopanju tožnici ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Sodišče je zmotno štelo, da je tožena stranka lahko ugotovila obstoj poslovnega razloga oziroma števila presežnih delavcev še pred potekom končnih rokov za vpis učencev v šolskem letu 2008/2009 in neutemeljeno dopustilo uporabo kriterija delovne uspešnosti, saj je bila tožnica že dalj časa v bolniškem staležu in se pri toženi stranki delovna uspešnost v zadnjem letu sploh ni sproti ugotavljala.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišče se je izrecno opredelilo do programa razreševanja presežnih delavcev in do obveznosti tožene stranke, da tožnici ponudi možnost nove zaposlitve na drugem delovnem mestu v smislu določb tretjega odstavka 88. člena ZDR. Ob ugotovitvi, da je bila v mesecu avgustu 2008 oziroma v roku 30 dni pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana le sedmim delavcem je izrecno ugotovilo, da tožena stranka programa razreševanja večjega števila presežnih delavcev iz 99. člena ZDR ni bila dolžna sprejeti. Dejstvo, da je program pripravljala, ni pa izvedla vseh postopkov v zvezi z njegovim sprejemom, tako ni moglo vplivati na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi. Prav tako se je sodišče izrecno opredelilo do obveznosti tožene stranke, da tožnici ponudi možnost nove zaposlitve. Ob ugotovitvi, da tožnica ni izpolnjevala vseh pogojev za zaposlitev na delovnih mestih, ki jih je navajala in da so bila ta delovna mesta tudi sicer zasedena, pa čeprav z delavcem, zaposlenim za določen čas oziroma z delavko, ki bi ob dokupu pokojninske dobe sicer lahko izpolnila pogoje za upokojitev, je sodišče zavzelo stališče, da pogoji za ponudbo nove zaposlitve tožnici niso bili izpolnjeni. Glede teh vprašanj izpodbijana sodba tako vsebuje skladne razloge in pravilne materialnopravne zaključke, tako da niti očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka in niti očitek zmotne uporabe materialnega prava v zvezi s tem ni utemeljen.

7. Sodišče je ugotovilo, da so bili vsi delavci z vidika delovne uspešnosti enako ocenjeni, tako da ta kriterij na izbiro delavcev, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni vplival. Na te dejanske ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Tožničina graja uporabe kriterija delovne uspešnosti je zato brezpredmetna, saj bi se tožnica uvrstila med delavce, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ne glede na to, ali bi tožena stranka ta kriterij upoštevala, ali ne.

8. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka že na podlagi predhodnih prijav za vpis v šolskem letu 2008/2009 lahko ugotovila, da bo nepotrebnih najmanj 7 delavcev. Pri tem je dopuščala, da bo glede na končni vpis nepotrebnih še več delavcev. Že na podlagi takih ugotovitev je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki ob zaključku šolskega leta koncem avgusta 2008 ugotovljen obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi sedmim delavcem, med katerimi je bila tudi tožnica.

9. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.