Jedro

Na podlagi pravilno določenega ponderja je tožena stranka pravilno izračunala višino subvencije najemnine za neprofitno stanovanje in zneske denarne socialne pomoči, do katerih je bila tožnica upravičena na podlagi izpodbijanih dokončnih odločb, zato tožbeni zahtevek na njihovo odpravo ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo dokončnih odločb tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2012, št. ... z dne 28. 1. 2013, št. ... z dne 6. 2. 2013 in št. ... z dne 6. 2. 2013 in vrnitev zadeve v nov postopek (I. tč. izreka). Hkrati je odločilo, da stroški tožnice bremenijo proračun (II. tč. izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja nezakonitost razporeditve javnih sredstev, kršitev splošnega upravnega postopka, kršitev Zakona o socialni varnosti, kršitev Ustave RS, kršitev Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kršitev Zakona o sodniški službi, kršitev Zakona o državnem pravobranilstvu, kršitev pravic otrok in diskriminacije otrok in socialno ogroženih družin, kršitev evropskega prava. Meni, da je podan sum zlorabe uradnega položaja uradnih oseb pri izdaji izpodbijanih odločb. Sklicuje se na Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in na Ustavo RS. V informacijskem sistemu CSD A. niso bili upoštevani pravilni ponderji za družinske člane. Če bi bili upoštevani pravilni ponderji, bi bila njena družina upravičena do denarne socialne pomoči in drugih pravic.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2012, s katero je bilo dokončno odločeno, da znaša višina subvencije tožničine najemnine za neprofitno stanovanje 90,26 EUR, dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 1. 2013, s katero je bilo dokončno odločeno, da tožničina družina ni upravičena do denarne socialne pomoči, dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 6. 2. 2013, s katero je bilo dokončno odločeno, da je tožnica in njena družina v času od 1. 5. 2012 do 31. 7. 2012 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 212,17 EUR mesečno ter dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 6. 2. 2013, s katero je bilo dokončno odločeno, da je tožnica in njena družina v času od 1. 8. 2012 do 31. 1. 2013 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 177,35 EUR mesečno.

Tako tožena stranka, kot tudi sodišče prve stopnje, sta prepričljivo in sistematsko utemeljila pravilnost in zakonitost vseh štirih izpodbijanih dokončnih odločb. Sodba je obrazložena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju ne navaja znova. Tudi glede na pritožbene navedbe je v zadevi sporno zgolj, ali je tožena stranka pravilno upoštevala merila za določitev višine minimalnega dohodka oz. ponderje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta tako tožena stranka, kot sodišče prve stopnje pravilno upoštevala ponderje v skladu z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010; v nadaljevanju: ZSVarPre), Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Ur. l. RS, št. 110/2011; v nadaljevanju: ZDIU12) in Zakonom o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012; v nadaljevanju: ZUJF). Na podlagi 26. člena ZSVarPre je ponder za prvo odraslo osebo 1 (1. tč. 1. odstavka 26. člena ZSVarPre); ponder za prvega otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja, ki je najstarejši in nima statusa dijaka je 0,7 (10. tč. 1. odstavka 26. člena ZSVarPre); ponder za vsakega naslednjega otroka osebe, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, dokler ga je ta dolžna preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja in nima statusa dijaka je 0,6 (11. tč. 1. odstavka 26. člena ZSVarPre). ZDIU12 v 4. odstavku 4. člena med drugim določa, da se ne glede na 10. in 11. tč. 1. odstavka 26. člena ZSVarPre v letu 2012 višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, poveča za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Podobno določbo vsebuje tudi 4. odstavek 152. člena ZUJF, ki med drugim določa, da se ne glede na 10. in 11. tč. 1. odstavka 26. člena ZSVarPre od uveljavitve ZUJF (tj. od 31. 5. 2012) do 31. 12. 2014 višina minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, poveča za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka. Navedeno torej pomeni, da se ponderja 0,7 in 0,6 povečata vsak za 0,1. Skupni ponder tako znaša 2,50 (1+0,7+0,1+0,6+0,1), kot ga je pravilno določilo sodišče prve stopnje, pred tem pa tudi že tožena stranka.

Na podlagi pravilno določenega ponderja je tožena stranka nato pravilno izračunala višino subvencije najemnine za neprofitno stanovanje in zneske denarne socialne pomoči, do katerih je bila tožnica upravičena na podlagi izpodbijanih dokončnih odločb. Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavanem socialnem sporu niso odločilnega pomena, prav tako pa tožnica ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijano sodbo in se zgolj pavšalno sklicuje na zakonodajo, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.