Jedro

Iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino v bistvenem delu izhaja, da je bil rezultat kromatografske preiskave obdolženčeve krvi pozitiven na benzoilekgonin in metilekgonin, ki sta presnovka kokaina. Po spremembi prvega odstavka 106. člena ZPrCP1 pa že prisotnost presnovka psihoaktivne snovi v krvi (za presnovek zakon ne določa, da bi moral biti tudi ta psihoaktiven) pomeni, da je voznik v cestnem prometu pod vplivom take snovi in je s tem tudi že zmanjšana njegova sposobnost za varno vožnjo. Sama zakonska določba torej že vzpostavlja domnevo, da je tudi v primeru prisotnosti presnovka v krvi ali slini že zmanjšana sposobnost za varno vožnjo in se morebitni vpliv na sposobnost za varno vožnjo ne ugotavlja več, kot se je pred omenjeno spremembo ZPrCP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Obdolženec mora kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega prekrška po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za kar mu je izreklo globo 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. V plačilo mu je naložilo še strošek sodne takse v višini 170,00 EUR, stroške izvedenke v znesku 438,61 EUR in ostale stroške postopka iz prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (ZP-1), če bodo ti priglašeni po izdaji sodbe.

2.Proti sodbi se po zagovorniku iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe določb materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka pritožuje obdolženec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti očitka storitve očitanega mu prekrška, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena ZP-1 ugotavlja, da v postopku proti obdolžencu ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, pritožba zagovornika obdolženca pa tudi ni utemeljena.

5.Obdolžencu se očita kršitev prvega odstavka 106. člena ZPrCP (na podlagi katerega voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov) in s tem storitev prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP. V skladu z drugim odstavkom 106. člena ZPrCP je pod vplivom snovi iz prvega odstavka tega člena voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.

6.V predmetni zadevi je bil pri obdolžencu opravljen imunokemijski hitri test z napravo DrugWipe 6S, ki je pokazal pozitiven rezultat na kokain (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov z dne 13. 6. 2023; v spisu priloga A1). Opravljen je bil tudi strokovni pregled, ki ga je dne 13. 6. 2023 obdolženec opravil v Zdravstvenem domu X (poročilo toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 23. 6. 2023). Tako zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov kot tudi poročilo toksikološke preiskave je sodišče prve stopnje v postopku prebralo, kot pričo zaslišalo policista A. A. in prebralo izvedensko mnenje izvedenke dr. B. B., mag. Kemije. V njem je izvedenka odgovorila na vprašanje, kako je mogoče, da je hitri test na kraju samem pokazal zgolj prisotnost kokaina v slini, medtem, ko iz poročila toksikološke preiskave izhaja, da je imunokemijska preiskava urina pokazala prisotnost tako kokaina in metabolitov kot tudi THC-ja in metabolitov, v krvi pa je bilo zaznati le prisotnost benzoilekgonina in metilekgonina, torej snovi, ki so stranski proizvod pri presnovi prepovedane droge kokaina, pojasnila, ali je mogoče glede na opravljene teste ugotoviti koncentracijo prepovedanih drog v organizmu obdolženega, kot tudi, ali je mogoče ugotoviti kdaj točno je obdolženi zaužil prepovedane substance, pojasnila pa je tudi ali so zaznane prepovedane substance imele kakršenkoli vpliv na obdolženčevo sposobnost pri udeležbi v cestnem prometu kot voznika osebnega vozila.

7.Iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino je sodišče ugotovilo, da je bil rezultat imunokemijske preiskave obdolženčevega urina pozitiven na THC in metabolite ter kokain in metabolite; rezultat kromatografske preiskave obdolženčevega urina na metabolit THC, metilekgonin, kokaetilen, kokain, benzoilekgonin in amfetamin; rezultat kromatografske preiskave obdolženčeve krvi pa na benzoilekgonin in metilekgonin. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo tako vsebino izvedenskega mnenja, kot tudi rezultate kromatografske preiskave odvzetega vzorca krvi in urina obdolženca, kot ti izhajajo iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino. Pri tem v nasprotju s pritožbenimi navedbami rezultatov toksikološke preiskave ni nič tolmačilo, temveč jih je le povzelo. Ugotovitve sodišča pa tudi niso v nasprotju z oceno izvedenke, kot zavajajoče trdi pritožba. Kot je pojasnilo, iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino v bistvenem delu izhaja, da je bil rezultat kromatografske preiskave obdolženčeve krvi pozitiven na benzoilekgonin in metilekgonin, ki sta presnovka kokaina. Po spremembi prvega odstavka 106. člena ZPrCP1 pa že prisotnost presnovka psihoaktivne snovi v krvi (za presnovek zakon ne določa, da bi moral biti tudi ta psihoaktiven) pomeni, da je voznik v cestnem prometu pod vplivom take snovi in je s tem tudi že zmanjšana njegova sposobnost za varno vožnjo. Sama zakonska določba torej že vzpostavlja domnevo, da je tudi v primeru prisotnosti presnovka v krvi ali slini že zmanjšana sposobnost za varno vožnjo in se morebitni vpliv na sposobnost za varno vožnjo ne ugotavlja več, kot se je pred omenjeno spremembo ZPrCP. Ne glede na pojasnilo izvedenke pod Ad 3., da sama presnovka benzoilekgonin in metilekgonin nista psihoaktivna in zato ne vplivata na sposobnost pri udeležbi v cestnem prometu, je že v 4. odstavku pod Ad 1. pojasnila, da običajno velja, da se psihoaktivne snovi in njihovi presnovki zadržujejo najdlje in pri najvišji koncentraciji v urinu, nato v slini, najhitreje pa se izločijo iz krvi, zaradi česar je povsem mogoče, da se je kokain v času odvzema krvi obdolženca že presnovil in izločil v urin, kjer ga je bilo še mogoče zaznati, medtem ko je kromatološka preiskava krvi pokazala le še prisotnost presnovkov kokaina. Protispisne so navedbe pritožbe, da je izvedenka le nakazala na možnost prisotnosti presnovkov kokaina. V zadnjem stavku zadnjega odstavka Ad 1. je tudi navedla, da glede na dokazano prisotnost kokaina in presnovkov v urinu ter zgolj prisotnost presnovkov kokaina v krvi preiskovanca s kromatografsko metodo, lahko sklepa, da so pozitiven rezultat terenskega testa (DrugWipe 6S) povzročili kokain ali njegovi presnovki, ki so bili prisotni v slini preiskovanca (ob opravi testa), glede na to, da je bila prisotnost samega kokaina kasneje potrjena v urinu (kjer ostane najdlje) in zgolj njegovih presnovkov v krvi, kjer se tudi najhitreje razpolovi. Izvedenka je upoštevaje različno razpolovno dobo kokaina v slini, krvi in urinu torej potrdila, da je pozitiven rezultat terenskega testa povzročil ali kokain ali njegovi presnovki, ki so bili prisotni v slini preiskovanca (ob opravi testa), glede na to, da je bila prisotnost samega kokaina kasneje potrjena v urinu (kjer ostane najdlje) in zgolj njegovih presnovkov v krvi, kjer se tudi najhitreje razpolovi. V rezultate toksikološke preiskave izvedenka ni podvomila in tudi ni le nakazala na možnost presnovkov kokaina v krvi, ampak je tak rezultat sprejela in tudi strokovno obrazložila. Prisotnost presnovkov kokaina benzoilekgonina in metilekgonina v krvi obdolženca je iz navedenih dokazov tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, to pa pomeni, da je ob ugotoviti, da je tudi vozil motorno vozilo v cestnem prometu (temu niti ni nasprotoval) pravilno ugotovilo obstoj vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega prekrška.

8.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odgovornost obdolženca za storjeni prekršek in zaključek, da ga je storil z eventualnim naklepom, sprejelo v nasprotju z ugotovitvami sodne izvedenke. Ta je v izvedenskem mnenju pojasnila, da sta presnova in izločanje drog odvisna od mnogih dejavnikov. Ker je bila prisotnost kokaina dokazana le v urinu obdolženca, je ocenila, da je kokain užival od 5 do 12 ur pred odvzemom telesnih tekočin, pri pogostejši rabi ali višjem odmerku lahko tudi več. Utemeljitev sodišča prve stopnje, da je obdolženec prekršek storil z eventualnim naklepom, ker je nekaj ur pred kontrolo s strani policistov zaužil kokain, s tem pa se tudi nedvomno zavedal možnosti, da bo s strokovnim pregledom v njegovi krvi ugotovljena prisotnost prepovedanih snovi, v konkretnem primeru presnovkov kokaina in je torej v storitev prekrška privolil, tako ni v nasprotju temveč je skladna z mnenjem izvedenke.

9.Ker se sodba ne opira na prisotnost psihoaktivnih snovi in njihovih psihoaktivnih presnovkov v urinu obdolženca, se pritožbeno sodišče do navedb v zvezi s potrebno uporabo določbe četrtega odstavka 106. člena ZPrCP, ker ta za predmetno zadevo ni relevanten, ne opredeljuje.

10.Po določbi 165. člena ZP-1 pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve materialnopravnih določb zakona obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede izrečene sankcije in ugotovilo, da je sodišče obdolžencu izreklo globo na spodnji meji predpisane (od 1.200,00 do 5.000,00 EUR), medtem ko je kazenske točke izreklo v predpisanem številu.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

12.Ker obdolženčev zagovornik s pritožbo ni uspel, mora na podlagi določb 147. člena ZP-1 in Zakona o sodnih taksah (ZST-1) obdolženec plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Pritožbeno sodišče jo je odmerilo na podlagi tarifnih številk ZST-1 8132, 8111 ter 8114 tako, da mora obdolženec plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR, in sicer v roku in na način, kot bo navedeno v pozivu za plačilo, sicer se bo prisilno izterjala.

-------------------------------

1Novela ZPrCP-F z dne 11. 8. 2021.

Zveza:

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 106, 106/1, 106/2, 106/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.