Jedro

Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.

Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi: „Izvršba se odloži za tri mesece, to je do 19. 10. 2021.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe.

2. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi pojasnjuje svoje slabe socialne razmere, ki ji zaradi revščine ne omogočajo odplačila celotnega dolga, pripravljena pa je dolg odplačati obročno glede preostale glavnice. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Dolžnica je v predlogu za odlog navedla, da živi v revščini, da ji je umrl mož in je ravnokar morala plačati tudi stroške pogreba, kar je njen slab socialni položaj še dodatno poslabšalo. Izrazila je pričakovanje, da se zagotovi njeno spoštovanje in počaka z izvršbo. Sodišče prve stopnje je sicer sprejelo navedena dejstva kot dejansko podlago svoje odločitve, vendar je pri tem zmotno razlagalo standard posebno upravičenih razlogov iz drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) tako, da ne gre za tovrstne razloge.

6. Iz ustavnosodne prakse izhaja, da je pravni standard posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe neposredno povezan z ustavnim načelom socialne države, socialnimi razlogi in spoštovanjem človekovega dostojanstva. Sodišče mora presoditi, ali v za dolžnika posebej neugodnih okoliščinah oprava izvršbe predstavlja nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.1

7. Smrt bližnjega je izjemen dogodek, za katerega je splošno znano, da posebej močno osebno prizadene vsakogar, v obravnavani posebni zadevi pa za revnega posameznika pomeni še dodatno finančno breme zaradi dodatno nastalih stroškov v tej zvezi, kar slab socialni položaj še dodatno začasno močno poglobi.

8. Splošno znano je, da žalovanje ob taki izgubi potrebuje stabilen, čim manj stresen prostor in predvsem svoj čas. Spoštovanje običajnega časa žalovanja s tem, da se v pojasnjenih okoliščinah ne poglablja dolžničine stiske še z opravljanjem prisilnih dejanj izvršbe, sledi temeljni družbeni skrbi za človeka in spoštovanju dolžničinega dostojanstva.

9. Pri presoji položajev upnika in dolžnika v obravnavani zadevi pa je sodišče druge stopnje tudi upoštevalo, da se izterjuje minoren dolg (izvršba majhnega pomena), upnik pa je močna telekomunikacijska družba, za katero je utemeljeno pričakovati, da bo odlog izvršbe prenesla brez občutnih posledic. V takih okoliščinah je spoštovanje dolžničinega dostojanstva veliko pomembnejša pravna dobrina, kot uresničevanje upnikove pravice do izvršbe, vsaj za obdobje treh mesecev, kolikor je zakonska omejitev odloga izvršbe iz navedenega posebnega razloga (šesti odstavek 74. člena ZIZ).

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker pritožbeni stroški niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019.