Jedro

Pri odločanje po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh. Potrebnost stroškov je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva, ne more pa biti merilo pri odmeri pravdnih stroškov po načelu uspeha. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki priznalo priglašene stroške tudi za pravno sredstvo, s katerim ni uspela, in sicer glede na dosežen uspeh.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 2.904,16 EUR stroškov postopka v roku 15. dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V preostalem še izpodbijanem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 74,51 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15. dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po tem, ko je bila izdana in strankam poslana pravnomočna vmesna sodba in ko sta stranki o višini odškodnine sklenili sodno poravnavo, odmerilo stroške postopka. Stranki sta se sporazumeli, da sodišče o stroških izda poseben sklep upoštevaje uspeh v pravdi glede na sklenjeno sodno poravnavo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil uspeh tožeče stranke 48 %. Tako je tožniku priznalo stroške v skupni višini 4.524,55 EUR, upoštevajoč uspeh pa 2.171,78 EUR. Toženki pa je priznalo stroške za sodno takso, potne stroške in materialne stroške ter stroške nastale z vloženo revizijo. Sodišče je zaključilo, da so bili stroški priglašeni pravilno, zato je toženi stranki priznalo vse stroške v skupnem znesku 1.706,15 EUR, glede na uspeh pa 887,12 EUR. Te stroške je nato pobotalo in odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki še 1.284,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. S pritožbo ne izpodbija odločitve v delu, ko ji je sodišče odmerilo stroške, ne strinja pa se z odmero stroškov toženi stranki. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato tudi ni upravičena do povrnitve stroškov. Sodišče ji ne bi smelo priznati stroškov v zvezi z dopustitvijo revizije in z vložitvijo revizije. Teh stroškov toženi stranki ni dolžna povrniti. Sodišče bi moralo upoštevati, da tožena stranka z nobeno izmed svojih pritožb ni uspela, zato tudi ni upravičena do povračila kakršnih koli stroškov v zvezi s pritožbo z dne 1. 4. 2008. Sodišče ji ne bi smelo priznati stroškov, ki so zaznamovani v tej pritožbi v skupnem znesku 198,70 EUR kot tudi ne stroškov zaznamovanih v pritožbi z dne 29. 3. 2010 v skupnem znesku 136,36 EUR. Zato ji je sodišče priznalo za 1.424,33 EUR previsoke stroške. Sodišču očita napačen izračun uspeha, saj je pravdni postopek vse do sklenitve sodne poravnave tekel izključno zaradi temelja odškodninske odgovornosti, saj je bila o višini takoj, ko je bila revizija tožene stranke zavrnjena sklenjena sodna poravnava. ker je po temelju uspela v celoti, po višini pa delno, bi moralo toženi stranki naložiti, da ji povrne 74 % stroškov postopka, tožena stranka pa je upravičena do povrnitve 26 % stroškov. Takšen način predlaga le podrejeno, saj meni, da je uspela z zahtevkom v celoti. Glede višine namreč niso nastali nikakršni stroški, saj sta pravdni stranki takoj, ko je bilo odločeno o temelju, sklenili sodno poravnavo za višino. Zato bi sodišče moralo odločiti, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 4.524,55 EUR pravdnih stroškov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ji prizna še nadaljnjih 3.240,16 EUR stroškov in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka za sestavo pritožbe 187,50 točk, za obvestilo tožniku o vloženi pritožbi 20 točk, 22 % DDV.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka sodišču očita nepravilno uporabo določb 154 in 155 členov ZPP. Določbi 154 in 156. člena ZPP uzakonjata pravila, po katerih sodišče po kriteriju uspeha in kriteriju krivde odloča o stroških postopka. Pri odločanje po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh. Potrebnost stroškov je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva, ne more pa biti merilo pri odmeri pravdnih stroškov po načelu uspeha. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki priznalo priglašene stroške tudi za pravno sredstvo s katerim ni uspela in sicer glede na dosežen uspeh. S tem je pravilno uporabilo 154. člen ZPP. Zato ne držijo pritožbene navedbe tožeče stranke, da sodišče toženi stranki ne bi smelo priznati stroškov povezanih s pritožbo, saj 154. člen ZPP takšnega kriterija ne določa. Enako pa velja tudi za stroške, ki so nastali v zvezi z revizijo. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu pravilna.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je pretežni del postopka tekel zaradi ugotavljanja dejstev o temelju odškodninske odgovornosti in da je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna. Ko je tožena stranka izkoristila vsa pravna sredstva in ko je vmesna sodba postala pravnomočna in ko je bila zavrnjena tudi njena revizija, je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem pa sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo o višini odškodnine. Zato so utemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke, da je celoten postopek tekel v pretežnem delu zaradi odločanja o temelju odškodninske odgovornosti. Tako obstaja situacija, ki je sicer pri odločanju o stroških izjemna, ki pa jo tudi sodna praksa priznava in na podlagi katere je ob pravilni uporabi materialnega prava potrebno določiti uspeh tožeče stranke glede na 100 % uspeh glede temelja in 48 % uspeh glede višine, nato pa izračunati povprečni uspeh, ki je 74 %. V tem delu je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti kot izhaja iz izreka sklepa (ZPP člen 365/I. točka 3). V preostalem delu (kot je že navedeno) pa je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (ZPP člen 365/I točka 2). Odločitev o stroških postopka ne more biti neodvisna od uspeha v pravdi. Zato tožeči stranki ne morejo biti priznani vsi stroški postopka.

Tožeča stranka je delno (s 50%) uspela s pritožbo, zato je upravičena tudi do povrnitve sorazmernega dela stroškov pritožbenega postopka. Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo po stroškovniku tožeče stranke in v skladu z odvetniško tarifo.