Jedro

Izvršitelj, imenovan za območje enega okrajnega sodišča, lahko nastopi kot kupec nepremičine na dražbi pri drugem okrajnem sodišču.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in dražba, opravljena dne 10.3.2000, se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Z.Z., ki je na dražbi nepremičnine - stanovanja št. 3 na B. 17, dne 10.3.2000 po položitvi varščine sodeloval kot eden od ponudnikov, ne more biti kupec te nepremičnine. V teku dražbenega naroka je namreč bilo ugotovljeno, da je Z.Z. 28.2.2000 prejel odločbo o imenovanju za izvršitelja za območje Okrajnega sodišča v R., kot tak pa v skladu z določilom 187. člena ZIZ ne more nastopati kot kupec na dražbi prodajane nepremičnine. Z istim sklepom je zato prvo sodišče navedeno nepremičnino domaknilo E.D. kot najboljši ponudnici od ostalih dveh dražiteljev. V pritožbi proti sklepu Z.Z. opozarja na razne pomanjkljivosti v zvezi s samo nepremičnino oziroma bremeni na njej, kakor tudi v zvezi z bivališčem in statusom zdražiteljice E.D. Glede odločitve, da on sam ne more biti kupec pa poudarja, da odločba o njegovem imenovanju za izvršitelja v času dražbe še ni bila pravnomočna, imenovan pa je za območje r. sodišča in ne sodišča na J. Če bi kdaj prišlo do situacije iz 289. člena ZIZ, pač v tej konkretni izvršbi (I 23/97) ne bo mogel biti določen za izvršitelja. Končno še navaja, da pristojni minister za pravosodje do 10. aprila, to je do vložitve pritožbe, še ni določil datuma za začetek dela imenovanih izvršiteljev v skladu z določili čl. 299 in 300 ZIZ. Pritožba je utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 187. členu določa, da na dražbi ne more biti kupec dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Prepoved torej nedvomno velja za naštete osebe, vključno z izvršiteljem, če v navedenih svojstvih nastopajo oz. so udeleženi v konkretni tekoči zadevi. Samo dejstvo, da nekdo je imenovan oz. je v postopku imenovanja za sodnega izvršitelja in to pri drugem sodišču, po prepričanju pritožbenega sodišča zato ne pomeni ovire, da bi sodeloval kot kupec na dražbi, v zvezi s katero svoje službe in pooblastil v ničemer ne izvaja. V primeru potrebe za določitev izvršitelja s sedeža drugega sodišča v kakšni zadevi j. sodišča (2. odst. 289. člena ZIZ) pa je seveda situacijo mogoče urediti z izločitvijo, kot pravilno meni pritožnik. Izpodbijano odločitev o tem, da Z.Z. ne more biti kupec v sedaj obravnavani zadevi, je bilo torej po obrazloženem treba razveljaviti, posledično pa tudi odločitev o domiku, za katerega zato še niso izpolnjeni pogoji, ter samo dražbo, ki jo bo zaradi opisanih pomanjkljivosti potrebno ponoviti. Kakršnikoli morebitni pomisleki o primernosti izvršitelja, ki nastopa kot kupec na dražbi, za opravljanje njegove službe, razvidni iz prvostopenjskega razlogovanja, pa so lahko predmet obravnave le v samem postopku imenovanja, ki pa je v pristojnosti ministra za pravosodje. Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja, ker za odločitev o pritožbi niso relevantne.