Jedro

V primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, je odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve številka 2142-5309/2022 (1221-02) z dne 17. 5. 2023, odpravi.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

_O izpodbijanem sklepu_

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka upravni zadevi tožnikov kot prosilcev za mednarodno zaščito združila v en postopek (1. točka izreka). Zavrgla je njuni prošnji za priznanje mednarodne zaščite (2. točka izreka) in sklenila, da Republika Slovenija njunih prošenj ne bo obravnavala, saj bosta predana Republiki Bolgariji, ki je na podlagi meril, določenih v Uredbi (EU) št. 604/20131 (v nadaljevanju Uredba Dublin III), odgovorna država članica za obravnavanje prošenj (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve uvodoma izhaja, da je tožnik v Republiko Slovenijo (v nadaljevanju tudi Slovenija) vstopil na podlagi veljavnega vstopnega vizuma št. ..., tipa C, izdanega na predstavništvu Republike Bolgarije za dobo 90 dni in veljavnostjo od 4. 2. 2022 do 4. 2. 2023, tožnica pa z vizumom št. ..., tipa C, izdanega na predstavništvu Republike Bolgarije za dobo 90 dni in veljavnostjo od 9. 7. 2022 do 9. 7. 2023. Dne 14. 11. 2022 sta v Sloveniji podala prošnji za mednarodno zaščit0 v Republiki Sloveniji in s predložitvijo potnih listov nesporno izkazala svoji identiteti.

3. Pristojni organ je na podlagi 12. člena Uredbe Dublin III dne 24. 11. 2022 Republiki Bolgariji posredoval prošnjo v obliki standardnega obrazca za sprejem tožnikov kot prosilcev. Od pristojnega bolgarskega organa je 6. 12. 2022 prejel odgovor, da je Republika Bolgarija na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III odgovorna za obravnavo njune prošnje.

4. Tožena stranka je v skladu s prvim odstavkom 5. člena Uredbe Dublin III dne 14. 12. 2022 s tožnikoma kot s prosilcema v prisotnosti tolmača za ruski jezik, opravila osebni razgovor, da bi olajšala postopek določanja odgovorne države članice. Seznanila ju je s potekom dublinskega postopka z Republiko Bolgarijo in jima pojasnila, da je treba preveriti ali obstajajo kakšne okoliščine, zaradi katerih njuna predaja Republiki Bolgariji, ki bo nato obravnavala njuni prošnji, ni mogoča. 5. Tožena stranka je ocenila, da izjave tožnikov ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih ne bi mogla biti vrnjena v Republiko Bolgarijo.

_Bistvene navedbe v tožbi_

6. Tožnika navajata, da v Republiki Bolgariji (v nadaljevanju tudi Bolgarija) še nikoli nista bila. V Republiko Slovenijo sta vstopila na podlagi veljavnega vstopnega vizuma, izdanega na predstavništvu Republike Bolgarije.

7. Tožnica se boji, da bi jo zaradi tesnih vezi med Bolgarijo in Rusko federacijo vrnili v izvorno državo, kjer ji zagotovo grozi zapor oziroma nečloveško ravnanje. Bolgarski namestitveni centri so glede na poročili AIDA za leto 2022 in z marca 2023 prezasedeni, tam vladajo nečloveške razmere, azilni sistem ne deluje, prihaja celo do nasilja. Zaradi vsesplošno slabega zdravstvenega sistema, tudi zdravstvena oskrba ni zagotovljena v zadostni meri.

8. Tožnika imata v Sloveniji sina, ki je poročen, redno zaposlen in ima dovoljenje za bivanje. V Slovenijo je skupaj z njima pripotovala tudi njuna hčerka A. A., ki je prav tako prosilka za mednarodno zaščito in živi z njima v skupnem gospodinjstvu. Tožnika imata pravico, da se združita s svojim polnoletnim sinom.

9. Tožnica je bolna in spada med ranljive osebe. Odkar so ji lani odstranili žolčnik, ima stalne bolečine pod rebrnim lokom ter vensko insuficienco ven spodnjih udov. Ima stalne glavobole in tinnitus v desnem ušesu. Imela je že dve ginekološki operaciji. Ima dieto - na vsake tri ure mora dobiti topel obrok.

10. Tožnika predlagata, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep. Hkrati predlagata naj se izda začasna odredba, da se do pravnomočne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanega akta.

_Bistvene navedbe v odgovoru na tožbo_

11. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe in se v bistvenem sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dodatno navaja, da je s strani Republike Bolgarije dne 19. 5. 2023 prejela individualno zagotovilo, da bo imela tožnica vso potrebno zdravstveno oskrbo od trenutka, ko bo tam podala namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve o tej prošnji. To dokazuje, da bosta tožnika v Bolgariji imela tako ustrezno zdravstveno oskrbo kot tudi dostop do azilnega postopka. Tožena stranka se ne strinja s tožnikoma, da imata pravico do združitve s polnoletnim sinom, saj ima slednji v Sloveniji časovno omejeno dovoljenje za bivanje, ki ga je skupaj z ženo pridobil šele po tem, ko sta tožnika tu že zaprosila za mednarodno zaščito. Predlaga, da se tožba zavrne.

_Dokazovanje_

12. V dokaznem postopku je sodišče pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo, jih v soglasju s strankama štelo za prebrane in s tem povezanih listin ni posebej naštevalo.

**K I. točki izreka:**

13. Tožba je utemeljena.

14. V obravnavani zadevi je bilo na podlagi Uredbe Dublin III odločeno, da Republika Slovenija ne bo obravnavala prošenj tožnikov za mednarodno zaščito, saj bosta predana Republiki Bolgariji, ki je za to odgovorna država članica.

15. V prvem odstavku 3. člena Uredbe Dublin III je določeno, da države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, vloženo na ozemlju katerekoli izmed članic, tudi na meji ali na tranzitnem območju, prošnjo pa obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III. Kadar prosilec poseduje veljavni vizum, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito skladno z drugim odstavkom 12. člena Uredbe Dublin III odgovorna država članica, ki je vizum izdala. V obravnavani zadevi je to Republika Bolgarija, ki je pristojne slovenske organe dne 6. 12. 2022 obvestila, da na podlagi drugega odstavka 12. člena Uredbe Dublin III sprejema odgovornost za obravnavanje njunih prošenj za mednarodno zaščito.

16. Tožnika s tem nista soglašala. Menila sta, da mora zaradi sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Bolgariji na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III2 odgovornost za obravnavo njunih prošenj za mednarodno zaščito prevzeti Republika Slovenija. To stališče sta utemeljevala tudi z zdravstvenimi težavami tožnice in pravico do združitve z njunim polnoletnim sinom, ki živi v Sloveniji.

17. Po presoji sodišča te navedbe tožnikov v obravnavani zadevi niso pravno pomembne. Ključno okoliščino je na naroku za glavno obravnavo dne 5. 6. 2023 navedla pooblaščenka tožnikov in sicer, da naslednjega dne (tj. 6. 6. 2023) poteče rok šestih mesecev, v katerih bi morala biti tožnika predana Republiki Bolgariji. Tožena stranka temu ni nasprotovala. Sodišče je zato na podlagi 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) štelo, da to dejstvo priznava za resnično in da zato dejansko stanje v zvezi s tem med strankama ni sporno.

18. Po drugem odstavku 29. člena Uredbe Dublin III je v primeru, kadar se predaja ne opravi v roku šestih mesecev, odgovorna država članica oproščena obveznosti sprejema, odgovornost pa se nato prenese na državo članico, ki poda zahtevo. Na istem mestu omenjena uredba navaja tudi primere, v katerih se ta rok podaljša, ker predaja odgovorni državi članici ni bila mogoča. 19. Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Up 255/2016 z dne 23. 11. 2016 v 12. točki obrazložitve sprejelo stališče, da iz materialnega prava, ki ga predstavlja Uredba Dublin III, izhaja, da je veljavnost akta o predaji prosilca odgovorni državi članici časovno omejena. Učinek takega akta mora namreč prenehati po preteku roka iz prvega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III, če ne pride do njegovega podaljšanja iz razlogov iz drugega odstavka istega člena3. Iz tega vidika je navedbe pooblaščenke tožnikov na naroku za glavno obravnavo dne 5. 6. 2023 mogoče razumeti kot ugovor glede materialnopravne pravilnosti izpodbijanega akta, kolikor bi ta akt določil, da bosta tožnika predana Republiki Bolgariji brez upoštevane časovne omejitve iz Uredbe Dublin III.

20. Izrek izpodbijanega sklepa ne vsebuje nobene časovne omejitve za predajo tožnikov Republiki Bolgariji. To pomeni, da ta sklep v primeru, če do predaje ne pride do poteka šestmesečnega roka, ustvarja pravne učinke, ki so v nasprotju z določbo drugega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III. Torej izpodbijani sklep ni v skladu z materialnopravno podlago za njegovo izdajo.

21. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. S tem sklepom je bila prošnja tožnikov za mednarodno zaščito zavržena, odločeno pa je bilo tudi, da Republika Slovenija prošnje tožnikov ne bo obravnavala zaradi njune predaje Republiki Bolgariji. Z izdajo te sodbe je nastopila situacija, kot da do te odločitve ne bi prišlo. Tožena stranka bo zato morala ponovno obravnavati njuni prošnji za mednarodno zaščito.

**K II. točki izreka:**

22. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni dopustna.

23. Tožnika sta predlagala, naj se izvršitev izpodbijanega sklepa tožene stranke zadrži do pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Navajala sta, da bi bila brez izdaje začasne odredbe izročena Republiki Bolgariji, tam pa bi bila izpostavljena nečloveškemu ravnanju. Menita, da obstaja nevarnost, da v Bolgariji prostora za bivanje zaradi prezasedenosti namestitvenih kapacitet ne bi dobila, lahko bi ju napadle stenice, ne bi dobila dovolj hrane, nad njima pa bi se lahko izvajalo celo fizično nasilje. Tožnica dvomi, da bi prejela zdravniško oskrbo, ki jo sicer nujno potrebuje.

24. Glede na to, da je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep, bo morala tožena stranka odločiti o njunih prošnjah za mednarodno zaščito. Tožnika si torej z ugodno odločitvijo o zahtevani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne moreta več izboljšati. Zato je sodišče njuno zahtevo za izdajo začasne odredbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena, v zvezi s četrtim odstavkom 32. člena ZUS-1).

1 Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev). 2 Drugi odstavek 3. člena Uredbe Dublin III med drugim določa, da kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno. Kadar predaja v skladu s tem odstavkom ni mogoča v nobeno državo članico, določeno na podlagi meril iz poglavja III, ali v prvo državo članico, v kateri je bila vložena prošnja, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, postane odgovorna država članica. 3 Tako odločba Vrhovnega sodišča I Up 68/2023 z dne 10. 5. 2023; 16. točka obrazložitve.