Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upoštevaje, da je bila odločba Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev vloženih po izteku navedenega roka ni dovoljeno obravnavati po vsebini. Ker se je 60-dnevni rok iz tretjega odstavka ustavne odločbe iztekel 29. 6. 2015, so zahteve, ki so bile vložene po tem datumu, vložene prepozno.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožene stranke z dne 28. 10. 2015, da se odpravi sklep z dne 28. 10. 2015 in odločba z dne 20. 6. 2016 ter da sodišče ugotovi, da je tožnica upravičena do ponovne odmere pokojnine iz naslova notranjega odkupa delnic pri delodajalcu. Ponovno odmero pokojnine pa je dolžna opraviti tožena stranka upoštevajoč odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi morala biti tožnici priznana pravica do ponovne odmere pokojnine skladno z odločbo Ustavnega sodišča RS ter upoštevaje določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S pritožbo izpodbija razloge, ki jih navaja sodišče prve stopnje in ki se nanašajo na 60-dnevni rok, kot je določen v 4. točki odločbe Ustavnega sodišča RS. Navedeni rok je zgolj informativnega značaja, nikakor pa ni prekluziven, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Po 2. točki odločbe bi morala tožena stranka v roku 60 dni opraviti notranjo revizijo ter nato po uradni dolžnosti odločiti o ponovni odmeri pokojnine. Korektno bi bilo, da tožena stranka v takšnih primerih uradno in brez odlašanja v pisni obliki seznani svoje zavarovance oziroma uživalce pokojnin, da lahko ponovno uveljavljajo svoje pravice do ponovne odmere pokojnine iz naslova notranjega odkupa delnic. Tožena stranka pa se je svojim obveznostim in pravni odgovornosti izognila. Revizija oziroma ponovna odmera pokojnine bi morala biti opravljena po uradni dolžnosti, saj so pravne in dejanske napake nastale pri toženi stranki, ne pa pri tožnici. Sodišče bi moralo v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku in ponovno omogočiti odmero pokojnine. Iz izpodbijane sodbe pa izhaja, da se je sodišče prve stopnje brez utemeljenih razlogov postavilo izključno na stran tožene stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.
5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... (številka dosjeja: ...) z dne 20. 6. 2016, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper sklep št. ... (številka dosjeja: ...) z dne 28. 10. 2015. Z omenjenim sklepom je bila zahteva za revizijo in ponovno odmero pokojnine zavržena. Razlog zavrženja je bila ugotovitev tožene stranke, da je tožnica zamudila 60-dnevni rok, kot je bil določen v odločbi Ustavnega sodišča RS2. 6. Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki med strankama niso sporni izhaja, da je bila tožnici z odločbo št. ... z dne 23. 9. 2002 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku takratnih 95.381,90 SIT na mesec od 1. 10. 2002 dalje. Dne 22. 7. 2015 je pri toženi stranki vložila zahtevo za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A., pri katerem je bila zaposlena od 1. 8. 1966 do 1. 10. 2002 ter tudi zahtevo za ponovno odmero pokojnine upoštevaje ustavno odločbo.
7. Ustavno sodišče RS je z že omenjeno odločbo ugotovilo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)3 ni bil v skladu z Ustavo RS (1. točka izreka), ker ni zagotavljal t. i. neprave obnove postopka. Toženi stranki je naložilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/92)4. Hkrati je zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (3. točka izreka).
8. Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor o naravi 60-dnevnega roka, ki je bil določen tudi za zavarovance oziroma uživalce pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena. Skladno s 3. točko izreka odločbe lahko ti zavarovanci, v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS, zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter tudi zahtevajo ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije.
9. Upoštevaje, da je bila odločba Ustavnega sodišča RS v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2015, se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebitno ponovno odmero pokojnine. Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da zahtev vloženih po izteku navedenega roka ni dovoljeno obravnavati po vsebini5. Ker se je 60-dnevni rok iz tretjega odstavka ustavne odločbe iztekel 29. 6. 2015, so zahteve, ki so bile vložene po tem datumu, vložene prepozno. To velja tudi za sporno zadevo, ko je bila zahteva vložena 22. 7. 2015. 10. Pritožbene navedbe, da je navedeni rok zgolj informativnega značaja in da nima značilnosti prekluzivnega roka so neutemeljene. V točki 19. in 20. obrazložitve odločbe Ustavno sodišče RS pojasnjuje, da je 60-dnevni rok določen tako za toženo stranko kot tudi za zavarovance oziroma uživalce pravic. Rok tako nikakor ni zgolj informativne narave, temveč gre za prekluzivni rok. Prekoračitev roka ima za posledico, da zavarovanec oziroma uživalec pokojnine ne more uspešno uveljavljati opravo revizije ter ponovno odmero pokojnine.
11. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ravnanje tožene stranke, so za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne. Tako tožena stranka kot tudi sodišče so bili pri presoji sporne zadeve dolžni upoštevati že citirano ustavno odločbo. Le-ta je bila javno objavljena, kar pomeni, da se je imela tudi tožnica možnost seznaniti z njeno vsebino. Z odločbo pa toženi stranki ni bilo naloženo, da posebej obvešča zavarovance oziroma uživalce pravic o vsebini ustavne odločbe.
12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015, objavljena v Uradnem listu RS, št. 30/2015. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 5 Glej sodba opr. št. Psp 231/2017 z dne 6. 7. 2017, sodba Psp 256/2017 z dne 5. 10. 2017.