Jedro

Navedba stranke v prošnji za brezplačno pravno pomoč, da želi za zastopanje izbrati določenega odvetnika, sama po sebi še ne zavezuje odvetnika, da bi bil na tej podlagi dolžan opravljati storitve za stranko. Vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč prav tako sama po sebi še tudi ne pomeni, da bo strankini prošnji ugodeno. Pred izdajo odločbe namreč Organ za brezplačno pravno pomoč preveri pogoje za upravičenost stranke do brezplačne pravne pomoči in le v primeru, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda odločbo, v kateri med drugim opredeli obseg zastopanja. V obravnavanem primeru pa ne more biti nobenega dvoma o tem, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (še) ni bila izdana in posledično ni mogla pomeniti obveznosti odvetnice, da bi bila dolžna v imenu in za račun stranke dopolniti vlogo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju št. Bpp 323/2021 z dne 25. 8. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od prejema te sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Obrazložitev

_Iz izpodbijanega sklepa_

1. Izpodbijani sklep temelji na določilih 66. in 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), v skladu s katerima sodišče, če oceni, da gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo, od stranke zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo, obenem pa stranki določi rok za odpravo pomanjkljivosti in jo opozori na posledice, če tega ne bo storila.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prosilka dopis - poziv na dopolnitev vloge z dne 9. 8. 2021 prejela dne 16. 8. 2021, kar pomeni, da bi morala vlogo dopolniti najkasneje do dne 23. 8. 2021. Ker sodišče do dne 25. 8. 2021 dopolnitve vloge ni prejelo, je skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilke A. A. kot nepopolno zavrglo.

_Tožbene navedbe_

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tudi: tožnica) je vložila tožbo iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je Okrožno sodišče na Ptuju dopis – poziv na dopolnitev vloge z dne 9. 8. 2021 A. A. vročalo dne 27. 8. 2021 na njenem naslovu .... Ker je ni bilo doma, ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu s pozivom, da lahko priporočeno pismo št. SV 04715759 8 SI, številka dokumenta Bpp 323/2021, osebno prevzame na pošti ... v roku 15 dni od dneva poskusa vročitve. Tako se je rok za prevzem tega pisanja iztekel dne 11. 9. 2021, kar pomeni, da bi morala vlogo dopolniti najkasneje do dne 17. 9. 2021. Ker je A. A. po pooblaščenki dopolnila vlogo in jo posredovala sodišču dne 9. 9. 2021, je potrebno šteti, da je pravočasno dopolnila vlogo. Odvetnica B. B. je nato s strani Okrožnega sodišča na Ptuju dne 20. 9. 2021 prejela dopis z dne 15. 9. 2021, s pojasnilom, da ji pošiljajo sklep z dne 25. 8. 2021 in fotokopijo vročilnice (s katero je sicer izkazana vročitev izpobijanega sklepa Državnemu odvetništvu RS, Zunanjemu oddelku na Ptuju) ter jo hkrati obveščajo, da je služba za brezplačno pravno pomoč, zaradi poteka roka, že odločila. Po pregledu posredovanega sodnega pisanja (sklepa z dne 25. 8. 2021) in fotokopije vročilnice pa je A. A. ugotavljala, da sklepa z dne 25. 8. 2021 ni nikoli videla oziroma dobila.

4. Tožeča stranka še navaja, da je Okrožno sodišče na Ptuju dopis z dne 9. 8. 2021 sicer vročalo tudi odvetnici B. B., ki ga je prejela dne 16. 8. 2021, vendar pa je bil poziv naslovljen na A. A. Dne 16. 8. 2021 odvetnica tudi ni imela pooblastila stranke, da karkoli ureja v zvezi s prošnjo A. A. za brezplačno pravno pomoč. Predlaga, da sodišče ugotovi, da je izpodbijani sklep nezakonit in se odpravi ter se zadeva vrne Okrožnemu sodišču na Ptuju v ponovni postopek, toženi stranki pa se naloži plačilo stroškov skupaj z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka je dne 21. 10. 2021 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 323/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. Iz upravnega spisa je razvidno, da je A. A. dne 18. 6. 2021 sama kot vlagateljica pri Okrožnem sodišču v Mariboru podala prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo. V rubriki „morebitni izbran odvetnik“ je zapisala: odvetnica B. B., ... Na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru Su 187/2021 z dne 2. 7. 2021 se je zadeva Bpp 796/2021 prosilke A. A. dodelila v odločanje predsednici Okrožnega sodišča na Ptuju.

8. V strokovni službi za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču na Ptuju so ugotovili, da prošnja ni popolna, saj so manjkale vse listine v zvezi z zadevo in pojasnilo pravnih razlogov za vodenje postopka v zadevi zaradi plačila odškodnine. Z dopisom z dne 9. 8. 2021, naslovljenim na A. A., je zato sodišče prosilko pozvalo, da mora vlogo dopolniti v roku 5 dni, sicer bo njena vloga, v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP, zavržena.

9. Iz spisovne dokumentacije je nadalje razvidno, da je tožena stranka dopis z dne 9. 8. 2021, naslovljen na A. A., vročala na naslov odvetnice B. B. Iz vročilnice, pripete k dopisu, je razvidno, da je bil dopis odvetnici B. B. osebno vročen dne 16. 8. 2021. 10. Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa je odločilno vprašanje, ali je med A. A. in odvetnico B. B. na dan izdaje poziva na dopolnitev prošnje prosilke A. .A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je dne 9. 8. 2021, obstajalo pooblastilno razmerje oziroma ali je bila odvetnica B. B. pooblaščena za sprejem dopisa z dne 9. 8. 2021. Kadar ima stranka pooblaščenca, se namreč pisanje vroča njemu, s tem pa se šteje, da je dokument vročen stranki (prvi in četrti odstavek 88. člena ZUP). Prav tako lahko stranka skladno s prvim odstavkom 89. člena ZUP pooblasti določeno osebo, ki naj se ji vročajo vsi dokumenti zanjo (pooblaščenec za vročitve). Tudi v takšnem primeru se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti (peti odstavek 89. člena ZUP).

11. Na področju procesnega prava je pooblaščenec opredeljen kot oseba, ki je upravičena, da v imenu in na račun pooblastitelja (stranke v postopku) v mejah pooblastila opravlja procesna dejanja. Upravičenost pooblaščenca za zastopanje temelji na izjavi volje (pooblastitvi) zastopanega. Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim določena oseba pooblasti drugo osebo, da v imenu in za račun zastopanega opravlja procesna dejanja, nastalo upravičenje pa se imenuje pooblastilo. S pooblastitvijo se vzpostavi t. i. zunanje razmerje, ki je odločilno v razmerju do tretjih, to je nasprotne stranke in sodišča. Od tega razmerja pa je potrebno razlikovati tako imenovano notranje razmerje, pri katerem gre, če je pooblaščenec odvetnik, za mandatno razmerje, lahko pa to notranje razmerje predstavlja tudi odločba o brezplačni pravni pomoči. Z ustrezno pogodbo oziroma odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar torej predstavlja notranje razmerje med stranko in njenim pooblaščencem, se določajo obveznosti odvetnika, pa tudi obseg teh obveznosti. Izdana odločba o brezplačni pravni pomoči zato pomeni zavezo odvetnika, da opravi delo, naloženo z odločbo, ne pa tudi upravičenja, da to stori, kajti takšno upravičenje predstavlja šele strankino pooblastilo.1

12. Po proučitvi spisovne dokumentacije v zadevi Bpp 323/2021 in tožbenih navedb je utemeljen zaključek, da tožena stranka v času izdaje dopisa z dne 9. 8. 2021 – poziva na dopolnitev vloge – ni razpolagala s pooblastilom A. A. odvetnici B. B., saj je bilo takšno pooblastilo dano šele dne 9. 9. 2021, kar je po izdaji izpodbijanega sklepa.

13. V skladu s 30. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) sicer lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in jo navede v prošnji za brezplačno pravno pomoč, kot je bilo to v obravnavanem primeru, vendar pa takšna navedba še ne pomeni obstoja mandatnega razmerja med stranko in odvetnikom. Mandatna pogodba, kakršna je pogodba o odvetniškem zastopanju, je sklenjena takrat, ko se pogodbenika sporazumeta o tem, da bo mandatar – prevzemnik naročila za mandanta – naročitelja opravil določene posle (15. in 766. člen Obligacijskega zakonika-OZ). Če soglasja o tem ni, pogodba ni sklenjena.2 Navedba stranke v prošnji za brezplačno pravno pomoč, da želi za zastopanje izbrati določenega odvetnika, tako sama po sebi še ne zavezuje odvetnika, da bi bil na tej podlagi dolžan opravljati storitve za stranko.

14. Vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč prav tako sama po sebi še tudi ne pomeni, da bo strankini prošnji ugodeno. Pred izdajo odločbe namreč Organ za brezplačno pravno pomoč preveri pogoje za upravičenost stranke do brezplačne pravne pomoči in le v primeru, če ugotovi, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, izda odločbo, v kateri med drugim opredeli obseg zastopanja. V obravnavanem primeru pa ne more biti nobenega dvoma o tem, da odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (še) ni bila izdana in posledično ni mogla pomeniti obveznosti odvetnice B. B., da bi bila dolžna v imenu in za račun stranke dopolniti vlogo.

15. Glede na dejstvo, da torej Organ za brezplačno pravno pomoč na dan 9. 8. 2021 ni razpolagal s pooblastilom ali kakršnimkoli drugim dokazilom o mandatnem razmerju med A. A. in odvetnico B. B., ki je bilo vzpostavljeno šele dne 9. 9. 2021, t. j. po izdaji izpodbijanega sklepa, v predmetni zadevi pa tudi še ni bilo odločeno o prošnji prosilke za brezplačno pravno pomoč, je utemeljen zaključek, da vročitev dopisa - poziva za dopolnitev vloge z dne 9. 8. 2021 odvetnici B. B. ni bila pravilna.

16. Izpodbijani sklep se tako izkaže za nezakonitega, saj A. A. kot prosilka za brezplačno pravno pomoč in s tem stranka v postopku ni bila na pravilen način in pravočasno seznanjena z zahtevo sodišča za dopolnitev vloge in posledicami, če tega ne stori v danem roku, zaradi česar ga je potrebno odpraviti.

17. 98. člen ZUP določa, da če se pri vročitvi zgodi pomota, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument tudi dejansko dobila. V obravnavanem primeru je treba šteti, da se je A. A. z dokumentom seznanila dne 9. 9. 2021, ko se je zglasila pri odvetnici B. B., saj ji pred tem ni bilo vročeno nobeno pisanje s strani sodišča. Tožena stranka bo tako v ponovnem postopku morala šteti dopolnitev vloge z dne 9. 9. 2021 kot pravočasno, nato pa bo morala presoditi, ali so podani vsi pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilki A. A. 18. Sodišče še pripominja, da je Okrožno sodišče na Ptuju tudi sicer ravnalo samo s seboj v nasprotju, ko je najprej vročalo dopis z dne 9. 8. 2021 odvetnici B. B. in je s tako opravljeno vročitvijo utemeljevalo izpodbijani sklep, v nadaljevanju postopka pa je ta sklep vročalo le A. A., medtem ko ga je odvetnici B. B. po prejemu dopolnitve vloge pošiljalo samo v vednost. Ker je Okrožno sodišče na Ptuju s tem ravnalo v nasprotju s svojo prvotno odločitvijo, je naslovno sodišče štelo vročitev izpodbijanega sklepa odvetnici B. B. za pravilno opravljeno z dnem 20. 9. 2021 in je tako tožbo z dne 13. 10. 2021 obravnavalo kot pravočasno. Pri tem velja še pojasniti, da okoliščina, ali je Okrožno sodišče na Ptuju A. A. v pošiljki SV 04715759 8 SI poslalo izpodbijani sklep ali dopis z dne 9. 8. 2021, za odločitev v predmetni zadevi ni bistvena, saj je bilo izpodbijani sklep potrebno odpraviti že iz zgoraj navedenih razlogov, zato se sodišče do teh navedb ni posebej opredeljevalo.

19. Sodišče je, na podlagi 2. točke drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.

**K točki II izreka:**

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki. Sodna taksa bo tožeči stranki vrnjena po uradni dolžnosti.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1718/2010 z dne 16. 6. 2010. 2 prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2054/2016 z dne 16. 11. 2016.